BUGARI TEPAAT MAKEDONCI!

Po prv pat po Vtorata svetska vojna javno sred Skopje Bugari tepaa Makedonci. Tepaweto e eden od na~inite za ostvaruvawe na maksimata "So kroce, so blago, no i so malku }otek", izmislena od eden porane{en bugarski premier so poteklo od Resen. Ovaa taktika bila primenuvana vo Bugarija dolgo vreme. Ja prizna i nivniot porane{en Javen obvinitel Tatar~ev, koga izjavi deka redovno nareduval da se tepaat Makedoncite. Eve, sega vidovme deka ovaa taktika po~na da se primenuva i vo Republika Makedonija koja nekoi, kako na primer dopisni~kata na A1-televizija od Sofija, ja smetaat kako vtora bugarska dr`ava na Balkanot. Ona {to za~uduva e smelosta i samouverenosta na ovie lu|e od Makedonija koi tvrdat deka se ~uvstvuvaat Bugari. Mo`e da se razbere koga Bugari tepaat Makedonci vo Bugarija, bidej}i tie se na svoj teren i ja imaat poddr{kata od vlasta. Ona {to se slu~i vo Skopje e nerazbirlivo i mora da se analizira.

Ako go pogledneme problemot niz prizmata na napisite objaveni vo ovoj i vo minatite nekolku broevi od na{iot nedelnik, toga{ s# stanuva jasno. Smelosta i samouverenosta se dol`i na faktot deka na vlast se nao|aat lu|e koi zastapuvaat isti ili sli~ni stavovi vo odnos na etni~koto poteklo na Makedoncite, pa ~lenovite na "Radko" znaat deka nivnite aktivnosti nema da imaat posledici i pokraj golemoto negoduvawe i nezadovolstvo na makedonskiot narod. Pojavata i registriraweto na vakvo Zdru`enie ne bi bilo problem samo po sebe, ako toa ne e del od po{irokata konspiracija za bugarizacija na Makedonija. Razlikata me|u raznite strani e vo toa {to Mladenov e iskren i otvoren i bara vedna{ priklu~uvawe na Makedonija kon Bugarija so kakvi bilo metodi, a drugite mislat deka taktikata "so kroce, so blago" e podobra. Kako del na ovaa taktika mora da se vklu~at i site izdanija na knigi, izjavi, izlo`bi, napisi i sli~no kade {to se poka`uva deka na{ite predci bile Bugari i deka makedonskata e nova nacija.

Vo momentot koga eden Makedonec }e prifati deka tatko mu ili dedo mu bile "Bugari" borbata e dobiena, bidej}i ne mo`e ~ovek da bide od podruga nacija od dedoto i od tatkoto. Vo toj pravec dejstvuva MPO kako i odredeni delovi na na{ata vlast koi im pomagaat, a site drugi izjavi za "privrzanost kon nezavisna Makedonija, deka sega postoi makedonska nacija i sl." se samo frlawe na magla za polesno doa|awe kon krajnata cel - edna bugarska Makedonija koja vo idnina neminovno }e se priklu~i kon Bugarija. Interesno e deka Mladenov, ~ovekot na naslovnata stranica, koj ni se zakanuva so prstot, e roden vo najmakedonskoto selo vo Bugarija. Seloto ima kmet od OMO "Ilinden" - PIRIN i Mladenov tamu ne se pojavil najmalku 10 godini. ^ovekot znae deka e vo malcinstvo, no za `al toj, kako i site bugaromani, si veruva vo nivnite lagi.

No, toa ne ni e problemot. Na{iot problem se lu|eto koi mislat kako nego, a se na{i ministri i ambasadori.

Vo Ohrid, vo hotelot "Metropol", minatiot vikend zavr{i tridnevnata Me|unarodna nau~na konferencija "Deset godini potoa: Demokratizacijata i bezbednosnite predizvici na Jugoisto~na Evropa", organizirana od Institutot za odbrana pri Filozofskiot fakultet vo Skopje i Konzorciumot na voenite akademii i instituti za odbranbeni studii na zemjite-~lenki na Partnerstvoto za mir. Na Konferencijata so svoi referati u~estvuvaa golem broj akademski gosti od pove}e zemji od regionov, SAD i Ruskata Federacija. Obra}awe na Konferencijata imaa ministerot za odbrana, Quben Paunovski, i dekanot na Filozofskiot fakultet, Trajan Gocevski, a pozdraven govor odr`a pretsedatelot na Republika Makedonija, Boris Trajkovski. Na Konferencijata na panel-diskusiite se govore{e na nekolku interesni temi kako na primer: "Kriti~ka opservacija na procesot na demokratizacijata vo Jugoisto~na Evropa", "Pro{iruvaweto na NATO i Balkanot" i "Percepciite za Balkanot".

Za `al, Makedoncite i na ovaa Konferencija bea oslovuvani kako "Sloveni od Makedonija" ili "Slavomakedonci. Na panel-debatata "Makedonskite bezbednosni predizvici" obajcata stranski izlaga~i, od SAD i od Grcija, gi koristea tokmu ovie termini. [to e u{te postra{no, nikoj od prisutnite makedonski u~esnici ne reagira{e. Vakvoto odnesuvawe na makedonskite akademski gra|ani go pottiknuva pra{aweto koj e toj {to treba da se (iz)bori makedonskoto ime da opstane na svetskata scena.

Neverojatno, no vistinito: gr~kiot mobilen operator "KOSMOTE", koj mu pripa|a na dr`avniot telekom "OTE", onoj istiot za koj velat deka }e go kupi "Makedonskiot telekom", na korisnicite na na{ite mobilni telefoni koi vleguvaat vo Grcija im ispra}a poraka na literaturen makedonski jazik vo koja im po`eluva dobrodojde i im gi soop{tuva telefonskite broevi za informacii i pomo{. Ajde sega razberete gi Grcite! Od edna strana, Univerzitetot vo Lerin odbiva da go izu~uva makedonskiot jazik, bidej}i ne bil jazik, tuku dijalekt, a dr`avniot telekom, od druga strana, go polzuva istiot kako jazik.