SVETA TEODORA, NAJPOZNATA SVETITELKA MAKEDONKA

"Koga bla`eniot Aleksandar patrijarh le`e{e na smrtnata postela, u`alenite vernici go pra{aa: 'Komu n# ostava{ nas, tvoite ~eda, o~e? Kogo ni ostava{ namesto sebe za pastir, koj }e odi po tvoite stapki i mudro }e upravuva so Crkvata Hristova?' Bolniot patrijarh im uka`a na dva dostojni ma`a: bla`eniot Pavle, rodum od Solun, prezviter po ~in i |akonot Makedonie. Potoa im ka`a: 'Ako sakate da imate pastir, koj }e ve u~i i koj }e ve prosvetluva so dobrina, odberete go Pavle, ako, pak, sakate da imate samo li~en ~ovek, samo odnadvor ukrasen, odberete go Makedonie'". (@itija... noemvri, str 97-99).

Sveti Pavle Ispovednik, Carigradski patrijarh od 4 vek, po poteklo Makedonec od Solun. (Freska od crkvata “Sveti Nikola Orfanos”, Solun,14 vek).

Sveti Pavle Ispovednik u{te e poznat i pod imeto Sveti Pavle Carigradski.

Makedonci bile i edinaeset od svetite Petnaeset Tiveriopolski ma~enici. Tie poteknuvale od okolinata na Strumi~ko. Toa bile mesnite sve{tenici: Petar, Jovan, Sergej, Teodor i Nikifor; |akonite: Vasilij i Toma, monasite: Erotej, Ariton i Daniel i mirjaninot Sokrat. Ostanatite ~etvorica sveti Tiveriopolski ma~enici bile Grci. Site petnaesetmina bile ubieni poradi Hristovata vera vo noemvri 363 godina.

Etni~ka Makedonka bila i Sveta Sinklitikija. Nejzinoto `itie go napi{al Sveti Atanasie, koj vo vrska so nejzinoto poteklo, zapi{al:

Sveta Sinklitikija bila mnogu ubava devojka, koja se otka`ala od materijalnite dobra i cel `ivot mu se posvetila na hristijanstvoto, `iveej}i kako monahiwa. Taa go rasprodala celoto svoe bogatstvo, a parite im gi razdelila na siroma{nite. Potoa so svojata slepa sestra oti{le da `iveat vo edna dupka nadvor od Aleksandrija. Taa go kriela Sveti Atanasie od arijancite. Umrela vo dlaboka starost (@itija ... januari, str. 167-169). Sveta Sinklitikija `iveela vo ~etvrtiot vek. Interesno e toa {to nejzinite roditeli se preselile tokmu vo Aleksandrija, {to zna~i deka tie prakti~no se preselile vo gradot na svoite sonarodnici Makedonci, koi vo toa vreme, s# u{te bile zna~itelna populacija vo Aleksandrija. Mo`ebi nejzinoto makedonsko poteklo bilo edno od pri~inite za nejzinata bliska sorabotka so Sveti Atanasie (za kogo rekovme deka bil roden vo Aleksandrija).

Makedonka bila i Svetata ma~enica Tesalonokija. Taa bila }erka na nekoj "idolopoklonik" (helenist) po ime Kleon. Sveta Tesalonikija go prifatila hristijanstvoto i otkako nejziniot tatko ne mo`el da ja razubedi da se otka`e od Hristovata vera, bila naklevetena kaj vlastite i bila ma~ena po naredba na svojot tatko. Uglednite soluwani Avkt i Tavrion go prekorile tatko & , no toj i niv gi naklevetil na rimskiot namesnik. Site trojca bile ma~eni i ubieni so otsekuvawe na glavite. Vo prodol`enie na nivnoto `itie ~itame deka: "nivnite sveti tela so dostoinstvo bea polo`eni vo Amfipol (grad vo Makedonija, z.m.)" (@itija... noemvri, str. 121-122).

Mnogu e verojatno deka i prepodobniot otec Sveti David Solunski bil po poteklo Makedonec. Vo negovoto `itie ~itame:

"Spored nekoi prepodobniot David se rodil i izrasnal vo Solun". (@itija... juni, str. 575).

Ovoj prepodoben otec `iveel mona{ki `ivot i umrel vo 548 godina.

Makedonec bil i Svetiot ma~enik Paladie. Vo negovoto `itie od ovde citiranata literatura edinstveno {to pi{uva za nego e slednoto:

"Rodum od Solun, se podvizuval vo okolinata na Aleksandrija vo {esti i vo po~etokot na sedmi vek" (@itija... noemvri, str. 782).

Zna~i, se raboti za u{te eden Makedonec od Makedonija, koj se preselil kaj svoite dale~ni sonarodnici vo makedonsko-egipetskiot grad Aleksandrija.

Sveti Justinijan (mozaik od Ravena, 6 vek). Ovoj poznat car bil roden vo blizinata na Skopje.

Vo na{ata po{iroka javnost malku e poznat podatokot deka najpoznatiot vizantiski car Justinijan (vladeel: 527-565), ne samo {to poteknuval od Makedonija, tuku deka i toj e proglasen za hristijanski svetitel! Nego-viot den se slavi vo noemvri. Nekoi istori~ari duri smetaat deka toj bil Sloven, iako postoi mislewe deka negovoto slovensko poteklo bilo izmisleno mnogu podocna. Kako i da e, Sveti Justinijan e sin na makedonskata zemja, {to zna~i deka i toj e makedonski svetitel. Vo negovoto `itie ~itame:

"Sveti Justinijan po poteklo bil Sloven... od okolinata na Skopje. Negovoto slovensko ime bilo Upravda" (@itija... noemvri 420).

Makedonec bil i Svetiot prepodoben otec Teofil Ispovednik. Re~isi cel `ivot se podvizuval kako monah. Vo vrska so negovoto poteklo, vo negovoto `itie ~itame:

"Bla`eniot Teofil se rodil od pobo`ni roditeli vo blizinata na gradot Tiveriopol i, koga be{e na vozrast od tri godini, go krstija". (@itija... oktomvri,str. 205). Svetiot prepodoben otec Teofil Ispoved-nik `iveel vo osmiot vek.

Makedonec bil i Sveti Fotie Solunski. Za negoviot `ivot malku se znae. Vo negovoto `itie ~itame:

"Golemiot i bogougoden podvi`nik Solunski od 11 vek, go osnoval manastirot Akapnij vo Solun" (@itija... juli, str. 223).

Sveti Leontie II. Erusalimski patrijarh od 12 vek. Po poteklo bil Makedonec od Strumica

Makedonec bil i eden od erusalimskite patrijarsi. Toa e prepodobniot i bogonosen otec Sveti Leontie (Lav) Vtori Erusalimski. Vo `itieto za ovoj svet patrijarh ~itame:

"Leontie, prepodobniot i bogonosen otec na{ `ivee{e vo 12 vek. Se rodil vo mestoto Strumica, koja porano se vika{e Tiveriopol, od bogati i blago~estivi roditeli" (@itija... maj, 378).

Sveti Leontioe (Lav) e eden od retkite Makedonci, koi ja nosele titulata patrijarh.

Sveta prepodobna majka carica Teodora. Sopruga na vizantiskiot car Mihail II Komnen (13 vek). Bila rodena vo severnite kraevi na Makedonija

"Bla`ena i sveta Teodora poteknuva{e od istok, a be{e rodena od roditelite Jovan i Elena. Taa izrasna vo mestoto nare~eno Servija vo Makedonija, kako mirisna roza, koja od sebe go {iri mirisot na ~esnoto `iveewe. Nejzinite roditeli imaa blagorodno poteklo i bea rodnini so carevite, bidej}i tatkoto Jovan, nare~en Petralif, be{e carski names-nik i vladetel na Solun i na cela Makedonija" (@itija... mart, str. 216).

Za `al i za ovaa makedonska svetitelka, vo makedonskata po{iroka javnost, vklu~uvaj}i gi i vernicite, ne se znae re~isi ni{to, iako taa mo`ebi bila najpoznatata Makedonka - svetitelka.

"Pristignuvaj}i vo severnite kraevi na Makedonija, vo gradot Servija, Mihail ja vide tamu bla`ena Teodora i vedna{ se vqubi vo nejzinata ubavina" (Isto, str. 218).

Podocna carot Mihail ja izbrkal Teodora, koja bila bremena, poradi negovata qubov so nekoja vdovica. Teodora se na{la na ulica, no bila pribrana vo semejstvoto na nekoj sve{tenik kade go rodila deteto. Podocna carot Mihail se pokajal i dolgo vreme ja baral niz carstvoto. Koga ja prona{ol, pobaral pro{ka od nea, po {to pak si ja pribral zaedno so deteto. Koga povtorno stanala carica sveta Teodora napravila mnogu dobrini za siroma{nite, a izgradila i edna golema crkva. Po smrtta na carot Mihail, taa se zamona{ila. Nesomneno deka sveta carica Teodora zaslu`uva posebno mesto me|u Makedoncite svetiteli i nejziniot svetol lik doprva treba da se istra`uva.

Makedonec najverojatno bil i Sveti Jovan, mitropolit na Zihna. Toj `iveel na krajot na 13 i po~etokot na 14 vek. Vo negovoto `itie ne pi{uva kade e roden, no se znae deka u{te na dvegodi{na vozrast, po smrtta na roditelite, bil zemen kaj svojot ~i~ko Joanikie na Sveta Gora. Taka porasnal celosno vospitan vo hristijanskiot duh. Vo negovoto `itie ~itame deka: "hristijanite od gradot Zihna od Isto~na Makedonija, dojdoa kaj prepodobniot Jovan so golema molba da se soglasi da im stane arhijerej". Potoa ~itame deka toj vo Serez izgradil manastir, kade bil pogreban po svojata smrt vo 1333 godina (@itija... dekemvri, str. 363-364). Toponimot Zihna mo`ebi se odnesuva na Ziljahovo.