EVROPA NE E BUGARIJA!

Podnesenoto obvinenie od strana na OMO "Ilinden" se temeli vrz odredbite na ~lenot 11 od Evropskata konvencija za osnovnite slobodi i ~ovekovi prava, {to bugarskata dr`ava go prekr{uva koga stanuva zbor za makedonskoto malcinstvo vo taa zemja. Na Makedoncite vo Bugarija ne im e dozvoleno slobodno da se deklariraat i da se organiziraat, iako Republika Bugarija so potpi{uvawe na Konvencijata od sedmi septemvri 1992 godina se obvrzuva deka }e gi po~ituva odredbite na istata. Imeno, spored ovaa odredba ne se dozvoleni nikakvi ograni~uvawa vo odnos na odredeni malcinstva vo koja bilo zemja, dokolku se poka`e inicijativa za mirni etni~ki sobiri, odnosno da ne se popre~uvaat sobranija koi sakaat da se zdru`uvaat so drugi.

Kako {to e poznato oficijalna Sofija go zabranuva dejstvuvaweto na legalno formiranata organizacija na Makedoncite, iako po promenite {to nastanaa vo ovaa dr`ava vo 1990 godina, samata se deklarira kako demokratska.

Evropskata komisija za ~ovekovi prava odlu~i da & sudi na bugraskata dr`ava. Na sudot vo Strazbur dokumentirano }e se prika`at site slu~uvawa okolu pravata na organizirawe na Makedoncite od prvi juli 1994 godina, koga e proglasena zabrana za proslavuvawe na godi{ninata od Ilindenskoto vostanie, kako i odbele`uvaweto na godi{ninata od oslepuvaweto na Samoilovite vojnici vo sredniot vek na negovata tvrdina vo Petri~. Narednata godina, oficijalna Sofija, otide ~ekor ponatamu i gi anga`ira svoite policiski i armiski bezbednosni sili, povtorno so cel da gi spre~at Makedoncite vo Bugarija, ovoj pat da ja odbele`at godi{ninata od ubistvoto na makedonskiot revolucioner Jane Sandanski.

Na OMO "Ilinden", dvapati & e odbiena registracijata vo dr`avniot registar kako organizacija na Makedoncite koi `iveat vo Republika Bugarija. Prvoto odbivawe se slu~i vo 1990 godina, dodeka pak, bugarskite pravosudni organi, po vtorpat, minatata godina, ja odbija registracijata ( i pokraj celosno urednata dokumentacija) na organizacijata.

"Vo Bugarija nema makedonsko malcinstvo i ne postojat nikakvi istoriski, religiozni, jazi~ni i etni~ki osnovi za potvrduvawe na postoeweto na makedonsko malcinstvo vo Bugarija", stoi vo obrazlo`enieto na bugarskite sudovi so koi se prika`uvaat motivite za zabrana na organizaijata na Makedoncite vo Bugarija.

Najvisokoto rakovodstvo na OMO "Ilinden", insistiraj}i na svoite prava se povikuva i na seop{tata i zaedni~ka Deklaracija na OON od 1948 godina, kade {to jasno stoi deka lu|eto imaat pravo na mirni sobiri, kako i na me|usebni zdru`uvawa. I pokraj seto ova, Makedoncite vo Bugarija se borat za ostvaruvawe na ona {to im e zagarantirano i dozvoleno i so odredbata od Evropskata konvencija i so spomnatata Deklaracija od OON, a sepak stotici od niv vo izminative 50 godini pominaa niz bugarskite sudovi i zatvori baraj}i gi svoite prava.

Kone~no, sudot za ~ovekovi prava vo Strazbur gi dobi site dokazni materijali od Makedoncite vo Bugarija i go zapo~na dolgoo~ekuvaniot proces. Odlukata od ovaa rasprava }e se znae po eden mesec. Inaku, od prvi~nite informacii {to pristignuvaat od Strazbur bugarskata strana diplomatski reterirala od tvrdeweto deka vo taa zemja ne `ivee malcinstvo {to se narekuva makedonsko, prilo`uvaj}i go kako fakt podatokot deka na posledniot popis kako Makedonci se izjasnile samo 3.069 gra|ani.

Isto taka, bugarskite zastapnici operiraat i so tvrdeweto deka ~lenovi na OMO "Ilinden", ~ij pretsedatel e Jordan Kostadinov, bile "kriminalci" i "buntovnici". Me|utoa, sudot vo Strazbur o~igledno ne e Ustavniot sud na Bugarija, pa na bugarskata strana & pobara sudski dokumenti so koi bi go doka`ale vakvoto tvrdewe, koe e otfrleno.