BUGAR[TINATA NA DELO VO "DELO"

Imaj}i go ova predvid, bugar{tinata vo "Delo" voop{to ne e sporna, bidej}i, ovoj nedelnik i ideolo{ki i prakti~no stana sobirali{te na bugaromanite i vo nego }e bidat objaveni stotici tekstovi i pisma so jasna probugarska sodr`ina.

Bugar{tinata vo "Delo", isto taka, ne e sporna poradi mnogubrojnite probugarski tekstovi objaveni vo brojnite broevi od ovoj nedelnik, a za {to vo tekot na izminative nekolku godini se pi{uva{e i zboruva{e vo drugite mediumi vo Makedonija.

Denes, i pokraj toa {to nedelnikot (otkako na vlast dojde DPMNE) finansii dobiva od Buxetot na Republika Makedonija ({to vo prevod zna~i finansirawe so narodni pari), bugar{tinata vo "Delo", iako toa ne e po }ef na narodot, s# u{te se "ulovuva" na delo.

"Delo" e makedonski(!?) nedelnik so "simpati~ni" i "sitni" jazi~ni gre{ki. I pokraj toa {to vo mediumite vo Makedonija mora da se vr{i lektura na ona {to se objavuva ili prika`uva, ovoj nedelnik kako da nema pari za lektor ili lektorite im se uvozni, od Bugarija (so ogled na gre{kite - zborovite napi{ani na bugarski jazik). Pa ottuka, vo "Delo" se dozvoluva da se objavi tekst so zborovi {to vo Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik na "Prosvetno delo" od 1970 godina gi nema. Tie zborovi {to mo`e da se sretnat vo "Delo", no ne i vo makedonskite pravopisi i re~nici, sepak, ne se nepostoe~ki. Tie, i toa kako, postojat vo bugarskite re~nici. Taka, vo stilot na "Gordej se majko B'lgarijo s's tvojte geroi", ovoj zbor - geroj {to ne e zaveden kako makedonski vo makedonskiot Re~nik i Pravopis (no koj go ima vo Bugarsko - makedonskiot re~nik od 1968, na str. 80), ne retko mo`e da se sretne vo tekstovite objavuvani vo nedelnikot "Delo", kakov {to e primerot so tekstot za - Generalot bez ~in; Stojmir Robeski (br.309 od 1. 10. 1999 godina). Ist e slu~ajot i so tekstot od br. 350 od 14. 7. 2000 so nadnaslov "Makedonski istoriski re~nik", a so naslov "Vistinata se ten~it, ama ne se kinit" kade e upotreben zborot osa{testvi (so zna~ewe ostvari, realizira) {to za makedonskiot Pravopis i Pravopisen re~nik e "nepoznat", no ne i za Bugarsko - makedonskiot re~nik (na str. 381, "Prosvetno delo" - "Nolit"; 1968). Primerite za vakvite gre{ki vo makedonskiot(!?) nedelnik "Delo" se mnogubrojni i "nenamerni"?

Vo tekstot od "Delo" so naslov "Vistinata se ten~it, ama ne se kinit", me|u drugoto stoi i deka poradi sprotivstavuvaweto na \or|i Kiselinov koj bil ~len na prvata Komisija za kodifikacija na makedonskiot literaturen jazik i (koj) se sprotivstavuval na prifa}aweto na srpskata (Vukova) azbuka, za koja se zalagal(?) Bla`e Koneski, bil suden i represiran... (citat od Re~nikot; str. 232). No, za razlika od "Delo", vo rubrikata "Pisma" na "Dnevnik" (od 31. 8. 2000), g. Spase [uplinovski ne zaborava da ka`e deka \. Kiselinov bil potpretsedatel na sebugarskata fa{isti~ka organizacija "Otec Paisij". Deka za dejnosta bil najvisoko odlikuvan od bugarskiot okupator, a deka Gestapo go imenuval vo gradskata preodna germanska vlast, vo septemvri 1944 godina i deka poradi toa bil suden, a ne zatoa {to "se sprotivstavil na prifa}aweto na srpskata (Vukova) azbuka" i ne poradi Bla`e Koneski!

Kriej}i se zad jugofobijata, nedelnikot "Delo" nezatutuleno i jasno ja propagira idejata za teritorija od [ar do Rila i od Ohrid do Belo More {to ima geografsko, a ne istorisko zna~ewe, a {to treba da zna~i deka vo Makedonija i Bugarija `ivee eden narod razdelen po volja na Golemite sili, na Balkanskiot kongres i so Nejskiot dogovor. Pritoa, intervjuata, feqtonite i preostanatite tekstovi se vodeni i pi{uvani od onie koi vo toa veruvaat. Pa, vo "Delo", B. Danev (br.339, od 28. 4. 2000) }e ka`e: Treba da se poklonime pred deloto na naj~esnite makedonski misliteli kako {to se D. Dimitrov, M. Srbinovski, i drugi imeni i bezimeni duhovni dejci koi so svojata pojava otvoraat nova stranica vo makedonskata istorija... Vo vrska so ova, ministerkata za vnatre{ni raboti, kadrovikot Dosta Dimovska (vo intervjuto na "Delo"od br. 157, od 31. 5. 1996 godina) }e ka`e: Vo dr`avnite mediumski ku}i se otstranuvaat od uredni~ki mesta novinarite "nepartijci", zaradi javno napi{an zbor se stavaat na raspolagawe novinari kako {to e slu~ajot so gospodata Mladen Srbinovski i Simeon Simev vo MRT. Isto taka se povikuvaat intelektualci na informativni razgovori zaradi napi{ani knigi, kako {to mu se slu~i na g. Dimitar Galev.

I taka, me|u li~nostite vo Makedonija koi spored "Delo" se Makedonci "broj eden" e g. Dimitrov, porane{en minister za kultura, koj ne samo {to se ka`uva kako Bugarin ({to e vo red, dokolku toj taka misli za sebe), tuku saka i nas, preostanatite, da n# razubedi deka nema Makedonci i deka site sme Bugari. Potoa, me|u naj~esnite makedonski misliteli se vklu~eni i g. Dimitar Galev, ~ij feqton e objavuvan vo "Delo", a koj zaedno so Dosta Dimovska i bugarskiot ambasador vo RM, vo 1993-ta sozdava{e "Dvi`ewe za prijatelstvo me|u Republika Makedonija i Republika Bugarija" (pri ~ie formirawe vo nitu eden govor ili dokument ne se spomnuva{e makedonskiot narod) i g. Mladen Srbinovski koj za makedonskiot standaren jazik }e ka`e deka ne e jazik, tuku tuka{en oficijalen idiom, deka e dijalekt na bugarskiot jazik. Deka, jazi~niot problem {to se nametnuva vo posledno vreme me|u Makedonija i Bugarija e politi~ki problem {to odi kon svojot fini{. Bez ogled koj kako terminolo{ki }e gi definira oficijalnite jazici vo dvete dr`avi, nivnata priroda e sosema jasna, na dvete strani im fali po edna polovina, po edna obleka... I otkako }e gi zavr{i polemikite okolu jazikot, vo intervjuto za "Delo" (br. 135 od 25. 12. 1995). Na site oponenti im nudam javen duel, na s# {to e makedonsko, negiraj}i gi etni~kite, istoriskite, kulturnite i jazi~nite osobenosti na makedonskiot narod, a povtoruvaj}i gi stavovite na Georgievski za bugarskiot nacionalen identitet na site na{i prerodbenici i ilindenci i `alej}i {to na{ata vlast, izvrtuvaj}i gi rabotite, n# dovede do najgolemo zakrvuvawe so Bugarija, tokmu so onie so koi imame zaedni~ka prerodba i zaedni~ko minato.

Me|u najmarkantnite li~nosti koi se pojavuvaat vo "Delo" se ministerkata Dosta Dimovska i premierot Qub~o Georgievski koi ja potenciraat vrednosta i validnosta na izve{tajot na Karnegievata komisija kako edinstven validen i me|unarodno verifikuvan dokument (izjava na Qub~o Georgievski) za Makedonija od po~etokot na ovoj vek.

Kolku za potsetuvawe, vo partiskoto spisanie na DPMNE "Glas" br. 23 na naslovna stranica e reklamiran izve{tajot na t.n. "Karnegieva komisija" od popisot na naselenieto vo Makedonija vo 1914 spored koja na teritorijata na Makedonija, celokupnoto naselenie bilo bugarsko. Ova e prosledeno i so soodveten tekst "Nova Karnigi komisija za Balkanot" od avtorot Donka Cvetkovska (kako {to doznavame od dobroinformirani izvori, psevdonim na D. Dimovska) za koja ovoj izve{taj e zbirka na dragoceni dokumenti i izvor na podatoci za sostojbite na ovie prostori.

Pi{uvaj}i za "Duhot na Ilinden" (vo br. 352, od 28. 7. 2000) Dimitar Dimitrov svoite izlagawa i fakti gi bazira tokmu vrz "Izve{tajot na Karnegievata komisija", za koja porane{niot glaven i odgovoren urednik na izdava~kata ku}a "Kultura", a sega{niot, nov direktor na MNT, vo intervjuto za "Delo" (br.355, 18. 8. 2000) }e go ka`e sledniov fakt: "Karnegievata anketa", koga }e gi prostudirate dobro site nejzini rezultati, otkriva deka makedonskoto teritorijalno i `itejsko tkivo, najmnogu go kastrele Srbite i Grcite (Trojnata podelba na Makedonija vo stavovite na vrhovistite postojano se tretirala kako dvojna, me|u Grcija i Srbija!).

Posebnosta na nedelnikot "Delo" e i vo negovata ume{no vodena feqtonska "politika". Vo nea, pred s#, i direktno i indirektno se poso~uva srbomanijata {to ja propagiraat pove}eto makedonski politi~ari i intelektualci. Isto taka, lu|eto od "Delo" zasileno ja vodat bitkata protiv onie koi go "trujat" narodot so nevistini. No, zatoa tuka se tie koi "nevistinata" }e ja storat vistina i koi umeat da doka`at deka me|u Makedoncite koi mislat deka se Makedonci vladee zabluda, deka tie ne znaat {to se i koi se, deka ne znaat oti se Bugari! I taka se objavuvaat feqtoni vo koi se doka`uva identi~nosta me|u dvata naroda, bugarskiot i makedonskiot! Takov e, na primer, feqtonot objavuvan vo {est broja vo "Delo" od 2000 godina, {to e pi{uvan od m-r Draga Mladenova. Feqtonot govori za "Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe od 1941-1949", vo koj me|u drugoto se veli deka: na teritorijata na geografska Makedonija od doseluvaweto na Slavjanite ne e konstituiran poseben makedonski etnos! Za istiot avtor, vo istiot "makedonski" nedelnik da go proiznese i svojot li~en stav:

Makedonija zazema mnogu va`no mesto vo prerodbenskata istorija na bugarskiot narod. Prerodbenicite od Makedonija... isto kako i prerodbenicite na bugarskoto nacionalno - osloboditelno dvi`ewe..., ednodu{no se zalagale da ja vidat Bugarija oslobodena od Turcite. Site se borele vo imeto na edna nacija - bugarskata. Pa tekstot prodol`uva so izvikot na Otec Paisij od Bansko, Makedonija koj go izdignal svojot glas: "O nerazumni jurode, zo{to se srami{ da se nare~e{ Bugarin".