NAMERNO ZAPALENA CRKVA

Najstarata pravoslavna crkva vo Avstralija, "Sv. \or|i", od Melburn e kompletno izgorena.

Koga vlegovme vo crkvata gletkata be{e pove}e od ta`na. V~era{nite raznobojni, ubavi i ra~no naslikani ikoni, samo dve-tri ostanati, kako da sakaa da ka`at koj be{e izvr{itelot. Skapoceniot ikonostas be{e celosno izgoren. Kupolata na crkvata be{e padnata od silniot pritisok na toplinata koja isto taka ne gi po{tedi ni prozorcite i vratite.

Vesta za izgorenata crkva "Sv. Gor|i" nabrgu se ra{iri. Iljadnici Makedonci go osudija ~inot, duri i onie koi go potkrepuvaat vladikata Petar. Go vidovme i negoviot zamenik, prota Jovica Simonovski zaedno so sve{tenicite Mile Talevski, Tone Gulevski i Gligur Kiselinov. Me|utoa, tie moraa da ja gledaat izgorenata crkva od odredena distanca, zatoa {to sudot na Viktorija im ima zabraneto da se dobli`uvaat do nea zaradi prekr{uvawe na avstraliskite crkovni zakoni.

Najtira`niot avstraliski vesnik "Herald San", oddeli duri cela edna stranica za dene{niot tekst koj glasi "Namerno zapalena crkva". "San" pi{uva deka ovaa crkva e edna od nekolkute koja se oddeli od Makedonskata pravoslavna crkva vo avgust. Vesnikot bele`i i deka nekolku stotici vernici, pove}eto od niv so solzi vo o~ite, bile naredeni vo koloni pred crkvata i na ulicata, nemo gledaj}i vo crnite tuli na crkvata.

Vo Sidnej dopatuvaa u{te dvajca sve{tenika od Makedonija koi }e slu`at vo crkvite "Sv. Nikola" od Kabramata i "Sv. Kiril i Metodij" od Rozberi. So doa|aweto na dvata novi sve{tenika vo Sidnej zakopani se site nade`i na mitropolitot Petar i ponatamu da ostane vo Avstralija kako nadle`en arhijerej.

Koga sme kaj mitropolitot Petar, vredno e da spomneme deka vo Makedonskiot centar vo San{ajn se odr`a golem naroden sobir (nad 500 vernici) protiv odluka na g. Petar koj na 23.10. zapo~nuva u{te eden sudski proces, ovoj pat, protiv negovata porane{na i najlojalna crkovna uprava "Sv Ilija" od Fuckraj. Na ovoj sobir be{e re{eno imotite da ostanat na Op{tinata, dodeka vladikata Petar da bide povle~en od Avstralija.

Na kraj slobodno mo`eme da zaklu~ime deka vladikata Petar vo Avstralija "`ari i pali" vo poslednite pet godini, a od Makedonija nikoj da mrdne ni so maloto prste, nitu pozicijata, nitu opozicijata, a najmalku Makedonskata pravoslavna crkva.

PORAKITE OD ZAD GRUP^IN

Pominaa re~isi petnaeset dena od mo{ne jasnite, precizni i so zakanuvawe izre~eni poraki na vtoriot ~ovek na NDP, Menduh Ta~i, a osven nekoi ne tolku zabele`itelni komentari vo sredstvata za informirawe, nema jasni reagirawa na politi~kite partii. A porakite, i pokraj toa {to ne se novi i nepoznati, bea: prvo, promena na Ustavot na Makedonija so toa {to albanskata nacionalnost }e se tretira kako narod i toa konstitutiven. Vtoro, do krajot na godinata vo Parlamentot }e se govori i albanski i treto, vo najskoro vreme Tetovo }e ima dr`aven univerzitet (finansiran od Buxetot).

Toa {to Vladata i najbrojnata Partija ne reagiraat e razbirlivo. Razbirlivo zaradi toa {to vode~kite li~nosti odamna rekoa deka od Grup~in nikoj ni{to ne go interesira. Razblirlivo za niv, no za javnosta sramno i zastra{uva~ko zaradi posledicite od takviot stav. No, nesfatlivo e zo{to edniot koalicionen partner vo Vladata, Demokratskata alternativa, voop{to ne reagira. Isto taka, kako {to voop{to ne reagiraa i na op{tata idejna orientacija na Vladata so inklinacija kon Istok.

Javnosta so pravo si postavuva pra{awe: kolku mnogu se zadol`eni kaj Xaferi i Ta~i pa za jasnite poraki {to bea isprateni voop{to ne reagiraat. A dol`ni se poradi pretsedatelot na dr`avata, koj blagodarej}i na nivnite voinstveni nastapi na izborite, obezbedi takva funkcija.

Vo vrska so podgotovkata na Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija i diskusiite za upotreba na jazicite na nacionalnostite, imavme prilika da sledime anketi na televiziite vo koi nema{e nitu eden gra|anin da prifati takov predlog. Naprotiv, lu|eto se sramat od takov predlog.

A za Univerzitetot se potsetuvam na eden moj prijatel Ungarec koj vo vrska so baraweto za poseben univerzitet na albanski veli: Vo Slova~ka ima okolu 600.000 Ungarci, koi imaat svoja partija, u~ili{ta vo osnovnoto i srednoto obrazovanie, no nikomu na um ne mu padnalo da bara ungarski univerzitet vo Slova~ka. Veli, toa bil bil golem nonsens.

Da se nadevame deka porakite od zad Grup~in }e ostanat kako mlatewe prazna slama.