Na 22 oktomvri, vo 12 op{tini vo Makedonija, vo 21 izbira~ko mesto se odr`a povtorno glasawe. Za izbor na gradona~alnik vo 10 op{tini preglasuvaa 11.339 lica. Sovetnici povtorno se izbiraa vo Mavrovi Anovi i Bel~i{ta. Vtoriot krug za izbor na gradona~alnik se povtori vo Struga, vo sedum izborni edinici, Staro Nagori~ane - tri izborni mesta, Brvenica - dve izborni edinici, dodeka na edno izbira~ko mesto vo Gradsko, Rosoman, Rankovce, Vratnica, Topol~ani, Dolneni i Gazi Baba. I ova glasawe be{e prosledeno so niza nepravilnosti.

Zdru`enieto na gra|ani "Radko", so sedi{te vo Ohrid, koe go nosi naj~estiot psevdonim na Ivan Mihajlov, oficijalno }e se promovira denes (27 oktomvri), i na sve~en na~in }e ja obelodeni idejata za prodol`uvawe na deloto na svojot ideolog. Toa e registrirano na 19 juni godinava, a ima cel "izdignuvawe i afirmacija na makedonskoto kulturno prostranstvo, so prioritet na kulturno-istoriskiot identitet na Slavjanite od Makedonija, koi{to prez vekovite se projavuvale kako Bolgari", se veli vo promotivniot propaganden materijal na "Radko", ispraten, me|u drugite, do MANU i do Institutot za makedonski jazik.

"Ova ne e ni{to drugo tuku vra}awe na propagandite od tursko vreme. Zna~i, nekoj saka da go zavr{i deloto na teroristot Van~o Mihajlov", izjavi akademikot Bla`e Ristovski za vesnikot "Dnevnik".

Minatata nedela sednicata na makedonskite pratenici ja sledea samo izvestuva~i od dr`avnite, a ne i od privatnite glasila. Pri~ina za toa be{e bojkotot na novinarite, koi odgovorija na odlukata na Parlamentot "da gi za{titi" pratenicite od izvestuva~ite, koi "im dosaduvale" baraj}i im izjavi. Ovaa restriktivna merka im zabrani na novinarite slobodno da se dvi`at niz sobraniskite holovi i da ~ekaat pred plenarnata sala i vo restoranot, kade {to naj~esto ostvaruvaa kontakti so narodnite izbranici. Izvestuva~ite ne doznaa koj stoi zad "odlukata", {to naide na `estoka osuda, kako kaj novinarite, taka i kaj del od pratenicite, koi ja potpi{aa peticijata i ja ispratija do prviot parlamentarec, Savo Klimovski.

Spored mnogumina, Klimovski e edinstveno nadle`en da donese vakva odluka, a toj v~era ne be{e dostapen za da ja ras~isti situacijata.

Minatiot vikend vo seloto Pustec, Mala Prespa, Republika Albanija, se odr`a folkloren festival "Prespa 2000", na koj u~estvo zedoa kulturno-umetni~ki dru{tva i igraorni grupi od maloprespanskite sela Gorna i Dolna Gorica, Tuminec, Globo~ani, [ulin, Leska, Zrnsko, Cerje i Pustec. So osobeno vnimanie bea pre~ekani igraorcite od Golo Brdo i Vrbnik, koi i porano redovno u~estvuvaa na ovoj Festival.

Stanuva zbor za obnovuvawe na nekoga{nata tradicionalna smotra na folklorot na Makedoncite od Mala Prespa, posleden pat organizirana vo 1997 godina. Vo celodnevnata festivalska folklorna fe{ta igraorcite od spomenatite sela na nekolkuiljadnata publika i gostite od Skopje i Tirana mo{ne uspe{no im ja prezentiraa folklornata tradicija, narodnite obi~ai i starite nosii. Za najdobri na festifalot bea proglaseni ~lenovite na KUD "Prespa" od Pustec, koj be{e doma}in i organizator na godina{nava manifestacija. Nesomnen pridones za obnovuvaweto na ovoj Festival imaa direktorot na Agencijata za iseleni{tvo, Martin Trenevski, i Risto Nikovski, ambasador vo Republika Albanija, koi na u~esnicite im vra~ija prigodni nagradi.

Me|unarodniot monetaren fond go odlo`i odobruvaweto na dogovoreniot finansiski aram`man za Makedonija, te`ok 36 milioni dolari, oficijalno poradi anga`iranosta na kadrite vo politi~kite promeni vo SR Jugoslavija. Neprijatnata poraka so vakva sodr`ina vo petokot im bila soop{tena na nekolkumina zaprepasteni makedonski funkcioneri, me|u koi i na ministerot za finansii, Nikola Gruevski, koja v~era oficijalno gi potvrdi informaciite. Golema e verojatnosta po stapkite na MMF da trgne i Svetskata banka, a po niv i Evropskata unija, EBRD i drugite kreditori i donatori.

Spored ministerot Gruevski, noviot termin za izjasnuvawe na Bordot na MMF, namesto na ~etvrti ili petti noemvri, kako {to prethodno be{e najavuvano, }e se slu~i ~etiri nedeli podocna, odnosno vo po~etokot na dekemvri. MMF postapkata formalno ja obrazlo`il so promenite vo SR Jugoslavija i novonastanatata sostojba vo taa zemja, kako i so potrebata od anga`irawe kadri koi }e se naso~at kon snimawe na tamo{nite sostojbi vo funkcija na normalizirawe na odnosite so me|unarodnite finansiski institucii.

Na ostrovot Golem Grad e otkriena cisterna za voda od rimskiot period, koja vo 14 vek bila `ivopisana i preuredena vo crkva. Sekoja faza za `iveewe e prosledena so naodi: keramika, nakit, stanbeni i religiozni objekti i edna nekropola. Iskopuvawata gi organizira{e Katedrata za istorija na umetnost so arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, pod rakovodstvo na profesorkata Vera Bitrakova-Grozdanova.

Gra|anite od Makedonija }e imaat mo`nost besplatno da se lekuvaat vo bolnicite vo Bugarija samo so upat od na{ lekar-specijalist i so konzilijarno mislewe. Tro{ocite za lekuvawe vo Bugarija }e gi pokriva Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo Makedonija. Poznatiot bugarski kardiohirurg Aleksandar ^irkov besplatno }e operira na{i pacienti i vo Sofija i vo Skopje, a }e educira i kadar vo makedonskite medicinski centri. Ova e sodr`ina na dogovorot {to vo sabotata vo Sofija go potpi{aa ministrite za zdravstvo na Makedonija i na Bugarija, Dragan Danilovski i Ilko Semerxiev.

Vo pismoto koe denovive grupa intelektualci (Petre. M. Andreevski, Vladimir Georgievski, Kole Manev, Ante Popovski, Milovan Stefanovski, Gligor ^emerski) go ispratija do premierot Georgievski, od nego pobaraa da ne go potpi{uva seto ona {to od nego go baraat evropskite komesari i da ne podlegnuva na nivnite uceni. Tie mu pora~uvaat da si ja za~uva svojata nezavisnost i sopstvenoto dostoinstvo (dokolku go ima i dokolku ne{to mu zna~i) i da ne dozvoli so nego da upravuvaat 300.000 azilanti koi ne se na{i dr`avjani.

"Zo{to da pridonesuvame ovie lu|e da ostanat azilanti?" - go pra{uvat Premierot i mu poso~uvaat da ne go pravi toa zaradi nekakov olesnitelen vizen re`im, za da ne go zagubi i ovoj malku narod {to go izbral da vladee. Isto taka go pra{uvat Premierot zo{to se soglasil da se ispu{ta vodata od Ohridskoto Ezero, koga toa e pod za{tita na UNESKO, objasnuvaj}i mu deka Buxetot mo`eme sami da go polnime, a Ezeroto mo`e da go polni samo Gospod. Ponatamu vo pismoto velat deka }e mu bidat blagodarni, ne da im ja pojasni sintagmata "mo`en kandidat", tuku od imeto na dostoinstvoto na makedonskiot narod da go spre~i nejzinoto potpi{uvawe i dodavat deka nikoj nema pravo ovoj narod da go pravi nedoveten.

Na 22 oktomvri vo seloto Strezovce, Kumanovsko, se izvr{i osvetuvawe na kamen-temelnikot na manastirot "Sveti Otec Prohor P~inski" i osvetuvawe na Svetiot Krst koj go nosi imeto "Makedonski voznes".

Po toj povod Polo{ko - kumanovskata eparhija upatuva hristijanski apel za pari~en dar so koj bi se pomognala izgradbata na ovoj presvet hram.

Va{ite denarski pari~ni sredstva mo`ete da gi prilo`ite na `iro-smetka pri Komercijalnata Banka Kumanovo, 40900 620 - 16 8070000-4-5704-74 i na devizna `iro-smetka 40900-620-16 7271000-29421-31, so doznaka za manastirot "Sveti Otec Prohor P~inski", s. Strezovce, Edinstven dano~en broj 4017995102085.

Sekoj gra|anin koj ima namera da prestojuva vo stranstvo podolgo od tri meseci treba da go prijavi svoeto odewe vo stranstvo so popolnuvawe na "Prijava na gra|anin za prestoj vo stranstvo podolgo od tri meseci", a so cel gra|aninot da ja ispolni svojata zakonska obvrska za prijavuvawe na prestojot vo stranstvo za period podolg od tri meseci, soop{tuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Vakvi formulari }e mo`e da se popolnat vo upravnite slu`bi vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, na grani~niot premin pri izleguvawe od dr`avata, a dokolku gra|aninot od opravdani pri~ini ne go prijavil svojot prestoj vo stranstvo podolgo od tri meseci na gorenavedenite mesta, mo`e istoto da go napravi vo diplomatsko-konzularnoto pretstavni{tvo na Republika Makedonija vo stranstvo.