SVETI DIMITRIJA - PROPOVEDNIK NA HRISTIJANSTVOTO

"Sveti Isavr, |akon na svetite tajni na Bo`jata Crkva, Vasilie i Inokentie bea od Atina. Tie ja ostavija svojata tatkovina i otidoa vo gradot Apolonija vo Makedonija. Tamu, po otkrovenieto na angelot Bo`ji, tie se ka~ija do edna pe{tera nedaleku od gradot. Tamu gi najdoa Filiks, Peregrin i Ermij, koi bea hristijani" (@itija...juli, str. 122).

Poradi faktot {to poslednive trojca se nao|ale vo Makedonija, koga im se pridru`ile trojcata hristijani od Atina, mo`eme so sigurnost da zaklu~ime deka tie bile domorodni Makedonci. Site {estmina denes se slavat vo ist den.

Svetata makedonska ma~enica Vasa i nejzinite tri deca

Makedonka bila i Svetata ma~enica Vasa i nejzinite deca Teogonija, Agapija i Pista. Vo nejzinoto `itie ~itame:

"Svetata ma~enica Vasa `ivee{e vo vremeto na car Maksimijan vo gradot Edesa" (@itija... avgust, str. 373).

Sveta Vasa bila ma`ena za helenisti~ki sve{tenik, no kri{um bila hristijanka i taka gi vospitala i svoite deca. Nejziniot ma` ja otkril i ja obvinil na vlasta poradi {to bila pogubena, zaedno so svoite deca. Znaeme deka i vo Azija imalo grad {to go nosel imeto Edesa. I ovoj grad bil izgraden od Makedoncite poradi {to i vo nego (makar i delumno) `iveele Makedonci vo vremeto na Sveta Vasa. Vo nejzinoto `itie ne e precizirano za koj grad Edesa stanuva zbor.

Svetata ma~enica Anisija Solunska. I taa bila Makedonka koja `iveela vo 3 i 4 vek. (Freska od Baline{ti, Romanija, 16 vek)

Makedonka bila i Svetata ma~enica Anisija. Vo nejzinoto `itie ~itame:

"Vo vreme na caruvaweto na neznabo`niot car Maksimijan `ivee{e vo slavniot grad Solun edna devojka po ime Anisija, }erka na bogati hristijanski roditeli, koi ja vospituvaa vo strav od Boga" (@itija... dekemvri, str. 841).

Zna~i taa `iveela na krajot od tretiot i po~etokot na ~etvrtiot vek.

Makedonka bila i poznatata hristijanska ma~enica Sveta Varvara. Taa e rodena blizu makedonskoto seloto Ele{nica, vo blizina na gradot Razlog. (Georgi Radule: Istorija na Makedonija apologija na makedonizma, Sofija, 1997, str. 100).

Svetite Agatopod i Sveti Teodul - makedonski ma~enici ubieni vo Solun vo 303 godina

Makedonci bile i Sveti Agatopod |akon i Sveti Teodul, koi zaedno bile ubieni poradi verata vo Hrista vo Solun vo 303 godina. Vo nivnoto `itie ~itame:

"Za vreme na caruvaweto na bezbo`nite rimski carevi Dioklecijan i Maksimijan `iveeja vo Solun dvajca bogougodni slu`benici crkveni Agatopod |akon i Teodul" (@itija... april, str. 61).

Sveti Dimitrija Solunski. Najpoznatiot solunski svetitel i za{titnik na ovoj makedonski grad. (Ruska ikona od 12 vek)

Da go spomneme i poznatiot makedonski svetitel Sveti Dimitrija Solunski. Toj bil roden solun~anec, koj bil ubien poradi Hristovata vera vo 306 godina. Vo vrska so negovoto poteklo ~itame:

"Svetiot velikoma~enik Dimitrija se rodi od visokorodni i pobo`ni roditeli vo gradot Solun. Negoviot tatko be{e solunski vojvoda i kri{um veruva{e vo na{iot Gospod Isus Hristos komu mu slu`e{e" (@itija... oktomvri, str. 563).

Vo knigata @itija na svetiite (Sinodalno izdatelstvo, Sofija, 1991, str. 537), vo vrska so potekloto na Sveti Dimitrija, ~itame:

Poradi faktot {to tatkoto na Sveti Dimitrija bil visok rimski slu`benik (vojvoda ili gradona~alnik) nekoi smetaat deka toj ne bil Makedonec, tuku deka bil Rimjanin, koj samo prestojuval na slu`ba vo Solun. No, ova voop{to ne mora da bide taka. Kako prvo, vo `itieto na Sveti Dimitrija voop{to ne pi{uva deka tatko mu ne bil roden solun~anec. Ponatamu, rabotnoto mesto nikako ne mo`e da ja opredeluva etni~kata pripadnost. Da se potsetime deka i tatkoto na svetite bra}a Kiril i Metodija bil visok vizantiski slu`benik (podstrateg), pa sepak za nego znaeme deka poteknuval od staro makedonsko solunsko semejstvo. Ve}e gi navedovme i makedonskite svetiteli Pasikrat i Valention, koi bile rodeni Makedonci, a rabotele kako rimski vojnici. I za carot Justinijan se znae deka bil roden vo Makedonija, pa sepak toj si bil lojalen kon dr`avata so koja vladeel, a taka bilo i so drugi rimski i vizantiski visoki oficijalni lica. Sekako deka vakvi primeri ima bezbroj vo istorijata i denes. Osven toa, znaeme deka kaj Rimjanite bilo praktika da stavaat mesni lu|e za lokalni upravnici na svojata vlast i ova e dobro poznat fakt. Poradi seto ova nema pri~ina da ne veruvame deka i Sveti Dimitrija bil etni~ki Makedonec. Vpro~em, vo prilog na negovoto mo`no makedonsko poteklo dovolno zboruva samoto negovo ime, koe ~estopati se sre}ava i vo postarata istorija na anti~ka Makedonija. No, da ka`eme nekolku zborovi za negoviot `ivot.

Otkako porasnal Dimitrija bil postaven za carski namesnik na celata solunska oblast. Toga{ toj po~nal javno da go propoveda hristijanstvoto, poradi {to bil soslu{an li~no od carot Maksimijan. Pred carot toj smelo povtoril deka e hristijanin, po {to bil zatvoren. Prethodno celoto svoe bogatstvo mu go predal na svojot sluga Lup i mu ka`al da im go razdade na siroma{nite. Nedolgo potoa Sveti Dimitrija bil ubien po naredba na carot. Do denes negoviot praznik Mitrovden so posebna po~it se slavi me|u Makedoncite.

Svetiot makedonski ma~enik Nestor Solunski. 

(Ikona od Sinaj, 11 vek)

Sovremenik, sonarodnik i sogra|anin na Sveti Dimitrija bil i svetiot ma~enik Nestor. Vo vrska so negovoto poteklo ~itame:

"Vo Solun `ivee{e edno mom~e po ime Nestor so silno telo, ubavo lice i so brada koja samo {to po~nuva{e da rasne" (@itija... oktomvri, str. 584).

Vo toa vreme carot Maksimijan mnogu gi ma~el hristijanite. Vo Solun toj imal izgradeno arena za gladijatorski borbi. Ringot se nao|al na stolbovi, a pod ringot imalo ispraveni kopja so vrvovite nagore, taka {to sekoj {to }e padnel, pa|al direktno vrz kopjata. Maksimijan imal svoj omilen borec, koj se vikal Lij i koj bil po poteklo Vandal. Nemu sosila mu bile doveduvani hristijani za da se "bori" so niv. Taka zaginale mnogu hristijani, koi toj gi frlal vrz kopjata. No, toga{ za borba se prijavil mladiot Makedonec Nestor. Bidej}i i sa-miot bil hristijanin, prethodno oti{ol kaj sveti Dimitrija (koj toga{ le`el vo zatvor poradi hristijanstvoto) za da dobie blagoslov od nego.Otkako dobil blagoslov od sveti Dimitrija, Nestor se borel so Lij i go pobedil. Vandalot padnal vrz kopjata i zaginal. Koga go videl toa carot Maksimijan se nalutil i naredil da go ubijat i Nestor.

Makedonci bile i svetite ma~enici Gurij, Samon i Aviv. Tie bile od gradot Voden (Edesa). Vo nivnoto `itie ~itame:

"Vo toa vreme vo blizinata na gradot Edesa `iveeja vo samotija kako vo tivko pristani{te dvajca pobo`ni ma`i Gurij i Samon" (@itija... noemvri, str. 487).

Iako rekovme deka i vo Azija imalo grad so ime Edesa, vo komentarot napraven od d-r Justin Popovi} za rodniot grad na ovie svetiteli pi{uva deka e "grad vo Makedonija".

Svetite ma~enici Gurij i Samon od Edesa bile ubieni so ma~eni~ka smrt koja se slu~ila pome|u 293 i 306 godina. Vo nivnoto `itie ~itame:

"Vo toa vreme, vo gorespomnatiot grad Edesa, vo koj porano nastradaa svetite ma~enici Gurije i Samon, `ivee{e eden |akon po ime Aviv" (isto, str. 491).

Vo prodol`enie e opi{an i negoviot `ivot i ma~eni~ka smrt, koja se slu~ila vo 322 godina. Denes site trojca se slavat zaedno. Site trojca se poznati po toa {to pomognale vo spasuvaweto na nivnata ubava sogra|anka Efimija, koja bila }erka na Sofija. Efimija so izmama bila zavedena i odvedena od nekoj vojnik Germanec (Got) vo negovata zemja. Efimija tamu `iveela mnogu nesre}en `ivot. Spored raskazot vo `itieto na svetite ma~enici Gurij, Samon i Aviv, tie & pomognale na Efimija na ~udesen na~in da se vrati vo svojot roden grad kaj svojata majka.

Makedonci bile i svetite ispovednici Edeski, koi bile ubieni vo vtorata polovina na 4 vek zatoa {to ne ja prifa}ale arijanskata eres, koja dominirala vo vremeto na pod carot Valent (@itija...avgust, str. 429). I za niv ne e precizirano vo koj grad Edesa `iveele. No, fakt e deka i vo makedonskiot i vo aziskiot grad Edesa `iveelo naselenie so makedonsko etni~ko poteklo.

Stradaweto na makedonskiot ma~enik Sveti Dominin. (Minijatura od Minologijata na car Vasilij, 10 vek)

Makedonec bil i Svetiot ma~enik Dominin. Vo vrska so negovoto poteklo vo negovoto `itie ~itame:

"Sveti Dominin be{e od Solun. Koga carot Maksimijan grade{e svoja palata vo Solun, sveti Dominin be{e faten kako hristijanin i propovednik na pobo`nosta, po {to be{e odveden pred carot na sud" (@itija... oktomvri, str. 20).

Ova se slu~ilo vo samiot po~etok na ~etvrtiot vek. Potoa Sveti Dominin bil ma~en i ubien.