|
DOSIE: NOVITE JANI^ARI - BUGAR[TINATA VO MAKEDONIJA Bez anestezija ^AKAM TE DA DOJDE[! Tekstot "^akam te da dojde{" e objaven vo spisanieto "Zavet" na Unijata na mladi sili na VMRO - DMPNE, vo 1996 godina. Toj predizvika mnogu polemiki i ozboruvawa vo javnosta i strav i panika me|u ~elnicite na DPMNE. Tokmu poradi vakviot interes, tekstot go objavuvame integralno. "Minaha godini bez da te zaboravam as, ~akam te da dojde{ ~akam te s's bujna strast. Merakot po tebe nikoga ne {te ugasne..." Sigurno na mnogumina im e poznat i tekstot i melodijata na ovaa stara prekrasna bugarska romansa koja ete, nekako srame`livo, ovde-onde, do`ivea da se pee i vo skopskite lokali. Neprijatnite asocijacii {to gi nudea nejzinite stihovi na poznatite istoriski neotsonuvani soni{ta od San Stefano bea dovolna pri~ina istata da se do`ivuva napati kako eres, napati kako neprijatno potsetuvawe na ulogata na Bugarija vo makedonskite golgoti, no naj~esto kako morni~ava zakana na bugarskata oficijalna politika kon Makedonija. "Merakot za "vtora bugarska dr`ava" ili "eden narod, a dve dr`avi!", {to jasno evoluira so tezata za "Ohrid kako stolica na b'lgar{tinata" (ili "Eden narod - edna dr`ava") vo su{tina i nikoga{ nema da prestane da bide aktuelen vo bugarskata ideolo{ko-politi~ka stvarnost. Razlikite vo intenzitetot na negovoto eksponirawe, od otvorena agresivnost do navodno du{egri`ni{tvo i "zagri`enost" za opstanokot na Republika Makedonija kako samostojna, nezavisna i suverena dr`ava se posledica, pred s#, na promenite vo taktikata, no ne i na promeni vo poznatata vrhovisti~ka strategija na Bugarija. Su{tinata, sepak, ostanuva ista. Priznavaweto na Republika Makedonija od strana na Republika Bugarija, koe usledi vedna{ po proglasuvaweto na nejzinata nezavisnost (spored nekoi analiti~ari tokmu Bugarija be{e prvata dr`ava {to "go skr{i mrazot" vo odnos na priznavaweto na makedonskata dr`ava), mnogumina go do`iveaa i sfatija kako iskren poteg na novata bugarska politika, priznavawe na realnosta i {to e najva`no, osloboduvawe od istoriskite zabludi i hipoteki na Bugarija {to kako Damoklov me~ visea nad odnosite me|u dvete zemji. Od druga strana pak, skepticite (me|u koi posebno bea glasni protivnicite na osamostojuvaweto na Makedonija i jugonostalgi~arite) vo ovoj istoriski ~in gledaa u{te eden "danajski podarok" na Bugarija, pri{to kako klu~en argument vo prilog na vakvata teza go poso~uvaa faktot deka izostana o~ekuvanoto, i mnogu pove}e posakuvanoto, priznavawe na posebnosta na makedonskata nacija, kultura i jazik. Faktot deka so odnosite me|u dr`avite ne e voobi~aena praktika oficijalno da se priznavaat naciite ili nivnite jazici, ne mo`e{e da gi suzbie ili amortizira otvorenite somnevawa za vistinskite nameri na bugarskata dr`ava kon Makedonija. Dotolku pove}e {to bugarskata strana, osven priznavaweto, ne poka`a ni minimum dobra volja za preispituvawe ili korekcija na dobro poznatite stavovi kon s# ona {to e temel ili go identifikuva makedonskoto nacionalno bitie. Nasproti toa i natamu prodol`i negatorskiot stav kon makedonskiot narod, kr{eweto na ~ove~kite prava na Makedoncite vo Pirinska Makedonija i prisvojuvaweto na makedonskata istorija, kultura i posebnost. Izvesnoto "zatopluvawe" na odnosite so razvojot na ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji (vo ovoj kontekst e i zapo~nuvaweto na izgradbata na prugata kon Bugarija), mnogu pove}e be{e odraz na obostranite ekonomski interesi, predizvikani so me|unarodnoto embargo kon Srbija (podocna za Makedonija i gr~koto embargo), otkolku na nekakov nov kvalitet vo bilateralnite odnosi, koi i natamu ostanuvaat vo me|uprostorot sozdaden od iluzii, zabludi, hipoteki i nadevawa. Kako i da e, bugarskoto priznavawe na Makedonija, iako ima{e golemo zna~ewe za zacvrstuvaweto na nezavisnosta i stabilnosta na makedonskata dr`ava, sepak ostana na nivoto na tipi~en birokratski ~in, zaroben vo lavirintot na otvorenite pra{awa, dilemi, somne`i so nejasna i magliva perspektiva za pozitivno efektuirawe na planot na dobrososedskite odnosi. Ostanuva sepak dilemata dali zad bugarskoto priznavawe na ovoj sloboden del na Makedonija ne stoi izvesna revan{isti~ka politika kon svojot istoriski protivnik, (no i sojuznik pri podelbata na Makedonija) ako se ima vo vid faktot {to pirinskiot del na Makedonija, okupiran so Bukure{kiot dogovor, zasega cvrsto e integriran vo bugarskata dr`ava, a makedonskoto nekolku milionsko naselenie so silnata denacionalizatorska politika na Bugarija e svedeno na 10.000 Makedonci, bez re~isi nikakvi ~ove~ki, gra|anski i nacionalni prava. Lagodnata pozicija na Bugarija vo odnos na ova pra{awe, blagodarenie na kilavata makedonska diplomatija, so ni{to ne e pomateno ili eventualno zagrozeno. Me|utoa, za realno, objektivno i oslobodeno od istoriskite predrasudi kriti~ko (pre)ocenuvawe na bugarskata politika kon Makedonija neophodno e kompleksno sogleduvawe na site elementi i postapki vo oficijalnite i neoficijalnite odnosi me|u dvete dr`avi. VOL[EBNIOT TANC NA BUGAROFILITE Zad zavesite na oficijalnata bugarska politika, paralelno no i kompatibilno so nea, se odviva{e edna druga politika ne tolku vidliva, no jasno prepoznatliva, ne tolku agresivana, no ne i pomalku opasna za razgradbata na makedonskoto nacionalno bitie. Politikata na postepeno, sistematsko i koordinirano relativizirawe na istoriskite hipoteki na Bugarija i nacionalnite osobenosti na dvata naroda. Tezata "pa nie sme eden narod", {to poluoficijalno postojano se protura{e vo me|usebnite odnosi, so postojanoto potencirawe na sli~nosta ili identi~nosta na jazikot (koj?), problemite so potpi{uvaweto na bilateralnite dogovori, se ~ini ne naidoa na adekvaten odgovor od makedonskata strana, koj logi~no bi imal samo edna konsekventna solucija. "Pa dobro, ako sme eden narod so ist jazik, kako {to miluvate da velite, {to ne se izjasnite za Makedonci?" Normalno, takvo ne{to ne ni mo`e{e da se o~ekuva od na{a strana, vo uslovi koga Makedonija gr~evito se bore{e za zacvrstuvawe na sopstvenata nezavisnost vo me|unarodni i pred s# balkanski ramki, za {to ne malo zna~ewe ima{e i stavot na Bugarija za toa, dotolku pove}e {to istata re~isi pove}e od eden vek igra zna~ajna uloga vo kreiraweto na makedonskata sudbina. Takviot odnos na makedonskata dr`ava, koj vo mnogu elementi pretstavuva{e i iznudena pozicija poradi objektivnite okolnosti predizvikani od slo`enata sostojba vo koja se najde Makedonija (problemite so Grcija, Srbija, Albanija, priemot vo OON i dugi me|unarodni institucii), ovozmo`i re~isi legalna, navidum nenametliva i tivka penetracija na bugarskata vrhovisti~ka politika. Prvi~nite nade`i deka VMRO-DPMNE }e ja prezeme ulogata na bugarski "trojanski kow" vo Makedonija i pokraj otvorenite zalo`bi na osameni Don Kihoti na ovoj plan, brzo se izjalovija za da vedna{, po napu{taweto na Vladimir Golubovski i formirarweto na negovata projugoslovenska i anti{iptarska VMRO-DP, istiot den koga toa e obnarodeno, vo Sofija osamna nejzinata protivte`a VMRO-SMD (VMRO-Sojuz na makedonski dru`estva) so jasna vrhovisti~ka orientacija. Pod idejnoto vodstvo na bugarskiot jani~ar od makeodnsko poteklo Ivan Tatar~ev-javen obvinitel na Bugarija, VMRO-SMD }e stane najgolem protivnik na makedonskoto nacionalno delo, `estoko presmetuvaj}i se so s# {to e makedonsko vo Buagarija i agresivno prmoviraj}i ja tezata za bugarskiot karakter na Makedonija i makedonskiot narod. Zabranata na OMO "Ilinden" i drugi makedonski asocijacii koi se obiduvaat legalno da dejstvuvaat vo Bugarija za za{tita na svoite nacionalni i ~ove~ki prava, represijata, torturata i presmetkata na bugarskiot dr`aven aparat so niv, {irokata propaganda za istorisko-aktuelnite sostojbi za Makedonija, stanaa za{titen imix na ovaa antimakedonska grupacija. Klasi~en proizvod na nejzinata politika sekako pretstavuva i alhemiskoto proizvodstvo i promocija na nova endemska vrsta na Homo sapiens, nare~eno makedonski Bugarin, identikuvani vo likot na izvesnite personi, izvesnite Ilija Ilievski od Strumica, Nikola Paunkovski od Ohrid, Slav~o Cekov od Kumanovo, Mite Delevski od Skopje (inaku dopisnik na glasiloto na VMRO-SMD "Makedonija") i drugi. Intelektualnata, moralnata i psiholo{kata infatilnost na spomnatite i pokraj {irokite napori na bugarskata strana za nivno eksponirawe kako "nacionalni" `rtvi vo Makedonija (~esti nivni prestoi i priemi na najvisko nivo vo Bugarija, nastani vo mediumite i sli~no), o~igledno ne gi dade posakuvanite rezultati i doti~nite mnogu brzo ja do`iveaja sudbinata na nacionalni izrodi i prodadeni du{i preku ekspresnoto odrekuvawe od nivnite uslugi od strana na nivnite gazdi, osven nivno povremeno retko koristewe vo nedostatok na drugi pozna~ajni "argumenti".Neminovnata preorientacija usledi mo{ne brzo i ulogata na glasnogovornik na probugarskata politika vo Makedonija ja prezede noviot disident od VMRO-DPMNE Dimitar Crnomarov, koj napu{taj}i ja potpretsedatelskata funkcija vo Partijata, so nesebi~na pomo{ na bugarskata strana i na doma{niot dr`aven establi{ment (!-se razbira od drugi motivi i pobudi), brzo-brzo ja oformi t.n. VMRO - Tatkovinska partija, kako u{te eden politi~ki natrapnik na makedonskata politika scena. Bugarskoto pedigre na nejziniot lider, negovite ~esti prestoi vo Bugarija i otvorenata kolaboracija so nivnata posestrima VMRO-SMD i jasno ja definiraa pozicijata na negovata takanare~ena Partija vo ekspozitura na bugarskata vrhovisti~ka politika kon Makedonija i legalna filijala na VMRO-SMD. Me|utoa, i najdobrite stategii za vakva ili onakva preobrazba na makedonskoto nacionalno bitie u{te vo startot se osudeni na totalen neuspeh poradi samo edna edinstvena pri~ina {to golemite stratezi bilo vo Sofija, bilo vo Belgrad ili Atina ne mo`at da ja razberat - nacionalnata posebnost na makedonskata nacija, nejziniot jazik, kultura i istorija. Dodeka toa ne se razbere, respektira i priznae, re~isi e nevozmo`en nikakov otvoren i iskren dijalog so Makedonija i makedonskiot narod bez otvoreni pra{awa, somne`i i ve~ni stavuvawa za na{ata sudbina i opstanok i na dr`avata i na nacijata. Tokmu zatoa, protagonostite na antimakedonskite koncepcii, bez ogled dali se toa novokomponiranite endemi~ni i egzoti~ni vidovi na Homo sapiens - makedonski Bugari ili odredeni filijali, ja imaat sudbinata na letot na vilinskoto kow~e predizvikuvaj}i pove}e potsmev i iskreno so`aluvawe za nivnata tragi~na sudbina, otkolku seriozen odnos kon nivnite fantazmagorii.BUGARSKOTO LOBI - KLUB NA SENTIMENTALNI JANI^ARI Nov impuls vo intenziviraweto na bugarskiot ideen prodor vo makedonskata realnost predivika platformata za nacionalno pomiruvawe na Makedoncite, koja kako "kec na desetka" im legna na onie koi s# pootvoreno inkliniraa kon "majka B'lgarija". Apstolutizacijata na odredeni istoriski fakti - zemeni ~isto empiriski i bez najmalku sgoleduvawe na nivnite korelacioni i klauzalni vrski so vremeto vo koe se slu~uvale (objavuvaweto na zbirkata na Miladinovci kako bugarski narodni tvorbi, `ivotniot pat na Goce Del~ev vo lavirintite na bugarskata egzarhiska ma{inerija itn.) pridonesoa ovaa vo su{tina blagorodna ideja, da bide totalno devalvirana i ispolitizirana do toj stepen {to istata, namesto platforma za makedonsko nacionalno edinstvo, se transformira vo platofrma za nacionalno obezli~uvawe na makedonskiot narod i nejzinoto izedna~uvawe so bugarskiot! Ras~epkani se starite rani, rasplamteni starite sporovi, a na{ite istoriski tragedii i golgoti povtorno ni se serviraat kako u{te edna repriza na na{ata istoriska maka i nesre}a-koja vo osnova se izedna~uva so vekovnata i krvava borba za sopstvena nacionalna dr`ava. Za `al, vakvite novo-stari vetrovi protiv Makedonija kako da bea signal za ofanzivna i agresivna kooridinirana aktivnost na edna kvaziintelekutalna struktura so prepoznatliva probugarska orientacija, ~ij prostor na dejstvuvawe e definiran vo triagolnikot "Aleksandar Plac" - Redakcija na eden vesnik - bugarska Ambasada vo Skopje! Izjavata na visok bugarski funkcioner za postoewe na bugarsko lobi vo Makedonija so~ineto od vidni intelektualci o~igledno ne be{e bez osnova. Vakvata negova izjava be{e predmet na seriozen tretman vo dr`avnite mediumi koi, ako gi apstrahirame motivite koi ja limitiraat validnosta na nivnite ocenki, sepak uka`aa na neodminlivosta od neizbe`no studiozno i krajno seriozno opservirawe i na ova seriozno pra{awe. Dotolku pove}e {to nastanite {to se slu~uvaa vo izminatite nekolku meseci nedvosmisleno go potvrdija toa. Serijata napisi, pisma, namerno predizvikani polemiki, intervjua, isklu~ivo vo del od opozicioniot pe~at so nacionalna (?) orientacija vo koi dominantno mesto zazemaa tokmu su{tinskite pra{awa {to zadiraat vo bitieto na makedonskiot narod - negovata etnogeneza, jazikot, kulturata, istorijata... navidum "iskrenite i naivni" dilemi okolu ovie pra{awa prerasnaa vo osnovi za novi cepkawa i podelbi na makedonskoto bitie, od koi najkrakteristi~ni se onie za na{eto poteklo od Aleksandar Makedonski, Bugaro-tatarite ili voop{to makedonskite Sloveni (Simeon Simev), izopa~en e na{iot makedonski jazik od strana na Bla`e Koneski so isfrlawe na takanare~enite nemi bukvi, pa s# do idiotskata ocenka na Mladen Srbinovski deka "makedonizmot e proizvod na Srbite za inaet na Bugarite" (vidi negovo intervju vo "Delo")! Komu vsu{not slu`at vakvite podmetnuvawa na {iroko eksploatirawe i vo bugarskiot pe~at? Na makedonskata nacionalna kauza? Sigurno ne! Mo`ebi i nekogo }e zaintrigiraa so nivnite obemni pisanija ako napi{ea barem eden red za obespravenite Makedonci vo okupiraniot pirinski del na Makedondija od strana na Bugarija. Vaka ostanuva da gi `alime vo nivnoto slepilo koe ta`no ja otslikuva makedonskata tragi~na stvarnost, koja i natamu liferuva novi izrodi i novi jani~ari za tu|i atnimakedonski scenarija. Nimalku slu~ajno {to ovoj poseben (za sre}a tenok i malubroen) sloj od makedonskiot narod se obiduva po sekoja cena da go rehabilitira nivniot somislenik - poetot Venko Markovski. Faktot {to doti~niot `ivee{e i umre kako ortodoksen komunist e sosema nebiten vo sporedba so negovoto nacionalno odroduvawe od sopstveniot narod - makedonskiot i stavawe vo uloga na glaven glasnogovornik na bugarskiot hegemonizam kon Makedonija. E, Makedonijo, Makedonijo - {to li u{te }e do`ivee{e od sopstvenite ~eda??? **** Pred nekoj den, vo eden skopski lokal povtorno prozvu~ea romanti~nite zvuci na pesnata od naslovot na tekstot. Osven dva-tri najhrabri parovi koi igraa, ostanatite mol~ea srame`livo vednej}i gi glavite ili izmisluvaj}i "va`ni" muabeti so najbliskiot do sebe. Niedna pesna ne mo`e da bide posilna od ~uvstvata. A "merakot" velat e opasna, mnogu opasna rabota za meraklijata, osobeno ako ostane nevozvraten od sakaniot koj vo "bujnata strast" ja prepoznava smrtonosnata pregratka... Ovoj pat, muzikanti, svirete ni go "Te{koto"!!! |
|