OD ZADGRANI^NITE KOMITETI NA DPMNE

Vo nedelnikot "Makedonsko sonce" br. 327 vo rubrikata pisma na str. 40 be{e objaveno pismo od g. Mane Jakovlevski so istiot naslov kade i Redakcijata ima{e dadeno svoj komentar.

Vo ova pismo bea izneseni kup nevistini i edna navreda na koja nie, porane{ni simpatizeri i ~lenovi na ovaa vo toa vreme najpatriotska partija, se ~uvstvuvame povikani da odgovorime. So naslovot "Od zadgrani~nite komiteti" i kako kontrareakcija na iznesenite nevistini i svoevolnata poddr{ka, bez ni~ija konsultacija, go objavuvame sledniot proglas za informirawe na javnosta:

1. Zadgrani~ni komiteti pod rakovodstvo na g. Jakovlevski i organizirani od g. Jakovlevski ne postoele nikoga{. Postoi samo eden Zadgrani~en komitet na DPMNE vo Berlin, kafeanata "Novo Skopje" so pretsedatel... gazda Mane. Dali gazda Mane }e dava poddr{ka ili ne na site ni e jasno. Toj nikoga{ nema da bide trgovski pretstavnik na R. Makedonija vo Germanija, bidej}i i vo DPMNE ima pametni ministri i dobri Makedonci, pa kolku tolku uspea da se za~uva ugledot na R. Makedonija vo Germanija so negovoto nenazna~uvawe za trgovski pretstavnik. Kakva li samo sramota }e be{e eden obi~en kafeanxija da bide nazna~en za trgovski pretstavnik koj i pokraj svojot triesetgodi{en prestoj vo ovaa dr`ava ne uspea da go sovlada germanskiot jazik?! Se pra{uvame dali voop{to ima zavr{eno i osnovno obrazovanie? Za informacija na na{ata javnost, vo Germanija `ivee vtora generacija na Makedonci, fakultetski obrazovani, koi zboruvaat i pi{uvaat po 3-4 svetski jazici i prifateni vo germanskata sredina i germanskoto op{testvo. Trgnuvaj}i od ovoj aspekt gi zapra{uvame i premierot Georgievski, a i pretsedatelot Trajkovski koga doa|aat vo Germanija dali }e bide poproduktivno da napravat sredba so ovie lu|e ili se poslatki }ebapite vo zadgrani~niot komitet "Novo Skopje"?

2. Site dobro se se}avame i znaeme za esenta 1996 godina, koga za vreme na lokalnite izbori g. Jakovlevski, kako blizok prijatel na ambasadorot Kerim-~ovek na SDSM, pluka{e po DPMNE, za samo edna godina podocna, li~no od Georgievski, da bide nazna~en za pretstavnik na DPMNE za Germanija. Ova za nas ostana enigma. Pretpostavka: rezultat od zaedni~kite avanturi po berlinskite no}ni barovi. Gospodinot Jakovlevski saka{e da otvori nekoi svoi biznisi i vo R. Makedonija (hotelot, mesarnicata), ama od kvalitetnite li~nosti vo DPMNE be{e otstranet. Ne pomogna ni javuvaweto li~no kaj g. Zmejkovski deka vnatre, vo Partijata, ne{to ne e vo red. "Ste go zgre{ile brojot pri biraweto", bil odgovorot. Bi trebalo na site da ni e jasno za kakva li~nost stanuva zbor. Gospodinot Jakovlevski sekoga{ }e poddr`uva sekakov vid politi~ari, samo toj da bide vo prvite redovi i da bide blizok so vlasta. Mo`ebi vo Makedonija toj e poznat kako donator, no vistinata e mnogu poinakva. Nie sobiravme, nie ispra}avme, a toj se javuva{e deka storil s#. Za nas {to `iveeme vo Germanija, g. Mane Jakovlevski ni e poznat mnogu dobro. Vo Berlin uspea da gi raskara lu|eto do toj stepen {to ne sakaat da se vidat. I Zaednicata i Kongresot i klubovite i crkovnite op{tini, s#. Vo ime na vistinata, ovoj Komitet, od Mane i so Mane, ne proraboti nikoga{. Koj mu dozvoli na g. Jakovlevski od imeto na site nas da dava poddr{ka na predavni~kata politika {to ja vodi tandemot Dimovska - Georgievski? Ako Vie, gospodine Jakovlevski, se slo`uvate so nacionalnata rasproda`ba na Makedonija, ako Vie se slo`uvate za ambasadori da se pra}aat deklarirani bugaromani, kako D. Dimitrov vo Moskva, ako Vie se slo`uvate deka od Grup~in natamu ne treba da n# interesira Makedonija, ako Vie mislite deka sekoj onoj {to misli poinaku i izleze od redovite na DPMNE treba da bide kamenuvan i toj i negovata familija i ku}a, ako Vie mislite deka Ustavot na R. Makedonija dozvoluva takvo grupirawe i lin~uvawe na sekoj {to izleguva od Va{iot stroj i se slo`uvate so red drugi takvi herojski (ne)dela, toga{ davajte poddr{ka kolku {to sakate, ama samo od sopstvenoto ime, no nikako od imeto na site porane{ni i sega{ni ~lenovi.

Sopartijcite {to gi menuvaat partiskite boi ne se za prezir i razo~aruvawe, tuku za sekoja pofalba. Sekoja ~est na site onie {to gi napu{tija predavni~kite redovi na Georgievski. Za prezir i razo~aruvawe ste tokmu Vie, {to ne ste vo sostojba da go vidite patot po koj n# vodi Georgievski. Site nie sakame vlez vo Evropa bez granici, ama ne po sekoja cena. Ne po cena na nacionalna rasproda`ba, ne po cena na nacionalno uni{tuvawe, ne po cena na u{te edno delewe. Izleguvaweto od redovite na Qub~ovata DPMNE e ~in koj zaslu`uva voshit i po~it. Toa e ~in {to ja kristalizira makedonskata opredelba. Uviduvaj}i za kakva li~nost stanuva zbor, a voedno i katastrofalnata politika {to ja sproveduva aktuelnoto rakovodstvo na DPMNE, tandemot Dimovska - Georgievski, nie osnova~ite i organizatorite na zadgrani~nite komiteti ja napu{tivme DPMNE i preminavme vo redovite na VMRO, dodeka gazda Mane ili kako {to go narekuvame vo Berlin "minister za }ebapi" ostana sam pretstavnik vo Zadgrani~niot komitet "Novo Skopje". Od tuka negovata poddr{ka e ednakva na ni{to.

Vo brojot 328 od nedelnikot "Makedonsko sonce" objaven e napis "Makedonci sme, pravoslavni sme, pa zarem mora i da se la`eme?" od izvesna "gorda Makedonka", ~ie ime e poznato na Redakcijata.

Vo pismoto "gordata Makedonka", koja se zalaga protiv la`ewe i samata iznesuva mnogu nevistini (~itaj: lagi). Imeno, doti~nata n# obvinuva, mene i Negovoto visoko pravosve{tenstvo g. Gorazd, deka sme "vinovni" za toa {to ovaa godina propadna (pro)slavata vo Elvangen, Germanija, deka sme gi isfrlile pretstavnicite od Ambasadata i crkvite, i deka ne sme dozvolile da bidat pozdraveni pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres, g. T. Petrov i pretstavnikot na makedonskata Ambasada.

Zaradi pravilno informirawe na Va{ite ~itateli, rabotite stojat vaka: Vo mart 1999 godina be{e formiran Specijalen odbor za odbele`uvawe na Denot na Sv. Metodij vo Elvangen so pretstavnici od pove}e makedonski klubovi, prete`no od Ju`na Germanija. Odborot dobro si ja zavr{i rabotata: Denot na Sv. Metodij po brojot na ponudeni sodr`ini i spored prisustvoto na Makedoncite od cela Germanija, [vajcarija i od drugi zemji be{e odbele`an na najdobar mo`en na~in. Senka na minatogodi{nata proslava ostavi edna "gorda Makedonka" (sekoe sovpa|awe so gordata Makedonka od Va{iot dopis e slu~ajno) koja zloupotrebi odredeni sredstva, ja prisvoi nagradnata avionska karta, kako i mnogu darovi od Ministerstvoto za iseleni{tvo za lotarijata na sve~enata akademija.

Ovaa godina, u{te vo fevruari bevme izvesteni deka Zaednicata za Ju`na Germanija, ili, poto~no Makedonskiot klub vo [tutgart ne go priznavaat Odborot formiran minatata godina i deka sami }e go odbele`at praznikot, {to e nivno legitimno pravo koe nie go prifativme. Podocna dojde izvestuvawe deka manifestacijata }e se odr`i vikendot po 24 maj, odnosno 27-28 maj, {to za nas be{e neprifatlivo poradi oficijalnata poseta na premierot na Bavarija, d-r Edmund [tojber i pretsedatelot na Panevropskata unija d-r Oto fon Habzburg. Od tie pri~ini, Ministerstvoto za iseleni{tvo blagovremeno soop{ti deka ne e vo mo`nost da zeme poaktivno u~estvo vo manifestaciite vo Elvagen. Toga{ kako ovoj pretstavnik go ovlasti da prisustvuva sovetnikot vo Ministerstvoto za iseleni{tvo i poznat pisatel na nau~na fantastika, g. Stojmir Simjanoski?! Kategori~ki negiram kakva bila povrzanost so nekakvo isfrlawe na pretstavnici od Ambasadata i so navodite vo spomnatoto pisanie na "gordata Makedonka".

Na osmi septemvri 1991 godina na demokratski na~in se opredelivme za nezavisnost na zemjata. Devet godini podocna kaj nas e zagrozena slobodata na izrazuvawe. Urnati se site moralni principi za fer i demokratski izbori. A kako na~in na opredelba, vo pogolema merka, se koristi nasilstvo so upotreba na psihi~ko deluvawe, lagi, izmami, pa duri do upotreba na sila i oru`je.

Sigurno e deka stapot ne mo`e da ja donese vistinata, no begaj}i od realnosta, navleguvame vo nepravilni postapki kade {to ima s# osven dobro~ove~ki odnosi, koi se osnovni za normalen `ivot.

Dali e dojdeno vremeto na |avolot, }e dozvolime li kaj nas da zavladee zloto, siroma{tijata, ponesuvaj}i gi so sebe i site negativni raboti na ovoj svet?

Toa zavisi od samite nas, ako nie go prifatime `ivotot vo prosperitet, nade`ta za podobra idnina, samite }e mora da se borime istoto da go ostvarime. Da mu pomogneme na onoj {to pomo{ta mo`e da ja proceni za negovoto dobro i isto taka, so adekvatna merka, da ja vozvrati. Lo{to iskustvo na ovoj narod e golemo, vreme e toj da gi pogledne ubavite strani na `ivotot.

Za idealen `ivot, potrebno e samo edno - dobro srce.