Evropskiot sud vo Strazbur 17 oktomvri rasprava{e za toa dali bugarskata dr`ava gi kr{ela osnovnite ~ovekovi prava na Makedoncite. Na sednicata }e se najde `albata na zdru`enieto OMO "Ilinden" i Boris Stankov, pretsedatel na negovata organizacija vo Petri~, vo koja se izneseni niza dokazi za toa kako vo izminatite godini bugarskite vlasti gi spre~uvaa da gi odbele`uvaat zna~ajnite godi{nini od makedonskata istorija.

@albata na OMO "Ilinden" e podnesena pred re~isi pet godini, a Evropskiot sud, otkako oceni deka taa ima elementi od koi mo`e da se vidi deka Bugarija gi kr{i osnovnite ~ovekovi prava na del od nejzinite gra|ani, minatata godina re{i za nea da se proiznese. Imeno, toj smeta deka bugarskite vlasti ja naru{ile Konvencijata za pravata na ~ovekot, poto~no pravoto na mirno sobirawe i organizirawe mitinzi.

Na edna od fotografiite vo vesnikot "Makedonija denes" snimeni pri podgotvuvaweto na reporta`ata za Slivni~kiot manastir "Sveta Bogorodica" vo Prespa se pojavi neobi~en fenomen. Imeno, fotoreporterot Kire Galevski koj niz re{etkite na prozorecot gi slikal konacite i trevnikot vo dvorot o~ekuval niv da gi vidi na fotografijata. Me|utoa na fotografijata vo tirkizna boja se gleda auorata na Bogorodica, za koja lokalnoto naselenie veli deka nekolkupati ja videlo Isusovata majka vo bela nametka.

Vo Ohrid e otvorena vtorata regionalna saemska manifestacija "ESA-EKSPO 2000" na koja pedesetina mali i sredni pretprijatija od Ohrid, Struga, Skopje, Gostivar, Tetovo, Prilep, gi izlo`uvaat proizvodite i gi prezentiraat svoite uslugi. Na dvodnevniot saem se zastapeni pretprijatija od metalo-prerabotuva~kiot kompleks, tekstilnata i prehranbenata industrija, zanaet~istvoto i zemjodelstvoto. U~estvuvaat i pretstavnici na albanskata Agencija za razvoj od Tirana i na klubot "Mo`nosti" od Sofija, Republika Bugarija.

Najmalku 70 makedonski gra|ani {to prisilno rabotele vo nacisti~kite logori }e dobijat obes{tetuvawe (15.000 gm.) od germanskata Vlada spored Zakonot za kompenzacija na tie lica. Dosega za taa programa se interesirale nad 500 lica, no mo`no e taa cifra da bide pogolema.

Porane{nite logora{i prvo treba da podnesat barawe vo Kancelarijata na IOM vo Skopje. Pred izvesno vreme vo Germanija e donesen zakon za kompenzacija na prisilen trud i za tie potrebi e podgotvena specijalna programa.

Akciite na "Skopski saem" {to gi poseduva Agencijata za privatizacija nema naskoro da se najdat na berzata i so toa da se spre~at planovite na rakovodniot tim sami da najdat strategiski partner. "Op{testvenite akcii }e se najdat na berzata otkako }e go vidime planot za dokapitalizacija", tvrdi Slobodanka Ristovska, direktorka na Agencijata za privatizacija.

"Skopski saem" smeta deka e del od biznis-kola~ot na koalicijata "Za promeni" koj & pripa|a na Demokratskata alternativa.

Vrednosta na "Skopski saem" e proceneta na 12 milioni gm, od koi 48,8 otsto se dr`avna sopstvenost 42,5 na akcionerite i 8,7 otsto na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

"Po mnogubrojnite branuvawa na politi~kata scena na Makedonija bev zagri`en za mnogu raboti, no nikoga{ ne go postaviv pra{aweto dali }e ja so~uvame dr`avava. Ova me potsetuva na situacijata me|u dvete svetski vojni, koga na politi~kata scena dojdoa Todor Aleksandrov, a podocna i Van~o Mihajlov. Toga{ neposlu{nite bea strogo kaznuvani, pa duri i ubivani. Sega na lokalnite izbori povtorno se puka i se ubivaat lu|e. Zatoa se pla{am dali }e ja so~uvame dr`avata", izjavi Kiro Gligorov, porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija na sredbata so novinarite vo [tip, za vreme na odr`uvaweto na "Makfest 2000".

Knigoizdatelstvoto "Misla" koe od neodamna raboti vo ramkite na me|unarodna izdava~ka ku}a AEA-korporej{n (Avstralisko-evropsko-amerikanska korporacija) na 16 oktomvri vo 11 ~asot vo salonot na ku}ata promovira{e dvaesetina novi izdanija. Stanuva zbor za dela od makedonski avtori, no i za prevodi na bestseleri od svetskata literatura.

Osnovna dejnost na korporacijata AEA e izdavawe knigi i sorabotka so izdava~ki ku}i od stranstvo. Odbrani dela od makedonski avtori }e se preveduvaat na eden od svetskite jazici i }e se distribuiraat vo svetot.

Vo seloto Pustec, vo Mala Prespa - Albanija, zavr{i snimaweto na dokumentarniot film "Bakni go sonceto", raboten spored scenarioto na Tihomir Stojanovski, a vo re`ija na Vlado Den~ov. Filmot trae 45 minuti, a produkcijata e na Makedonskata radiotelevizija.

Glavnata uloga ja tolkuva Edmund Sotir, Makedonec, od seloto Leska, a u~estvuvaat i akteri od Teatarot "Skrb i uteha" Stra{ko Milo{evski, Kristina Atanasova, Aleksandar [ehtanski, Tihomir Stojanovski. Vo filmot nastapuvaat i Makedonci, `iteli na seloto Pustec.

Snimaweto vo Albanija trae{e {est dena, no se snimaa kadri i vo Skopje.

Filmot na programata na MTV se planira da se emituva na po~etokot na idnata godina.

Po {pekulaciite na dnevnikot "Vest" za podnesuvawe impi~ment za makedonskiot {ef na dr`avata, Boris Trajkovski, i opozicijata i pratenicite od vladeja~kite partii smetaat deka sega nema potreba da se procenuva rabotata na pretsedatelot na dr`avava.

Vo Demokratskata alternativa koja se spomnuva kako inicijator na povtornoto zaostruvawe na odnosite so pretsedatelot poradi ve}e poznatoto tajvansko pra{awe, odnosno odbivaweto da gi primi tajvanskite akreditivi, tvrdat partiskite tela voop{to ne go razgleduvale pra{aweto na nedoverba na pretsedatelot na dr`avata.

Praznikot 11 oktomvri, Denot na vostanieto na makedonskiot narod, vo Tetovo pomina bez odbele`uvawe. Na ulicite nema{e znamiwa. Pred zgradite na javnite pretprijatija be{e razli~no, a na plo{tadot, na dvata stolba, se veeja partiskite znamiwa na PDPA-NDP.

Pred zgradata na lokalnata samouprava vo Tetovo, pokraj makedonskoto zname, be{e i znameto na Albanija.

Upravniot odbor na JP "Elektrostopanstvo na Makedonija" donese odluka elektropotro{uva~ite od kategorijata na semejstvata koi se korisnici na socijalna pomo{, a imaat nenamireni smetki za elektri~na energija, naskoro dolgot da mo`at da go otpla}aaat na najmnogu deset mese~ni rati. Vakvata odluka e donesena na poslednata sednica na UO, odr`ana denovive, a na koja e raspravano na barawe na Ministerstvoto za trud i socijalna politika semejstvata-socijalni slu~ai da mo`at da koristat beneficii pri namiruvawe na dolgovite za potro{enata elektri~na energija.

Makedonskata policija prese~e eden od najgolemite narko-kanali od Albanija, otkrivaj}i 517 kilogrami visokokvalitetna marihuana skriena vo dvoen pokriv na prikolkata na eden albanski kamion, {to vleze vo Makedonija od grani~niot premin "Blato" kaj Debar.

Stevo Pendarovski pred novinarite izjavi deka komercijalnata vrednost na zaplenetata droga se procenuva na okolu milion germanski marki.

Marihuanata bila spakuvana vo mali paket~iwa na dvojniot pokriv na prikolkata na kamionot.

Krajnata destinacija na voza~ot, spored soznanijata na policijata, bilo stru{koto selo Vele{ta. Soglasno makedonskite zakoni, na osomni~enite, dokolku bidat osudeni, im se zakanuva kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini.

Organizacijata "Obedineti Makedonci" (1959 - 1999) vo Domot na armijata na Republika Makedonija na 24 oktomvri 2000 godina vo 12 ~asot, }e go promovira prviot tom od knigata "Istorija na Makedonskoto iseleni{tvo vo Kanada i SAD". Avtor na knigata e Ratka Radevska - [apas, a knigata }e ja promovira d-r Orde Ivanovski.