MA^ENI^KA SMRT ZA HRISTA

Makedonski svetitel koj `iveel na krajot od 18 i po~etokot na 19 vek bil svetiot ma~enik Nikita Serski. Toj bil Makedonec, roden vo Albanija. Dolgo vreme prestojuval na Sveta Gora od kade zaminal za Serez so namera ma~eni~ki da umre za hristijanstvoto. Tamu bil zatvoren od Turcite zatoa {to go propovedal hristijanstvoto me|u muslimanite. Bil `estoko ma~en i umrel vo april 1808 godina.

Sveti Akakie Serski (Solunski), makedonski svetitel, ubien vo 19 vek

Makedonec bil i svetiot ma~enik Akakie Serski, poznat i kako sveti Akakie Solunski. Negovoto krsteno ime bilo Atanasie. Vo vrska so negovoto poteklo, vo negovoto `itie ~itame:

"Novoma~enikot Hristov Akakie be{e rodum od seloto Niohor (Novo Selo, z.m.) vo Makedonija, vo blizinata na Solun. Negovite roditeli bea pobo`ni hristijani i koga im se rodi, go krstija i mu go dadoa imeto Atanasie. Poradi siroma{tijata, negovite roditeli, zaedno so celoto semejstvo se preselija vo gradot Ser, koga Atanasie ima{e devet godini". (@itija...maj, str. 41-46).

Sveti Akakie bil uapsen od Turcite otkako po~nal javno da go veli~a Hristos i toa srede Carigrad. Vedna{ bil zatvoren, ma~en i ubien. Spored gorespomnatoto `itie Turcite mu ja otsekle glavata vo 1815 godina, a spored trudot na d-r Vlah~ev, toa se slu~ilo vo 1816 godina.

Makedonec bil i sveti Dionisie Kosturski. Toj se rodil vo seloto Gorica (Kostursko). Se podvizuval kako monah na Sveta Gora, a potoa oti{ol da `ivee vo pe{tera. @iveel vo 14 vek i po~inal na 72-godi{na vozrast.

Sveti Teofil Miroto~ivi, makedonski svetitel od 15 i 16 vek

Makedonec bil i sveti Teofil Miroto~ivi. Toj bil roden vo seloto Ziljahovo, koe se nao|a na patot pome|u Serez i Drama. Vo negovoto `itie ~itame:

"Prepodobniot na{ otec Teofil se rodil vo mestoto Ziki (Ziljahovo, z.m.) vo Makedonija od pobo`ni i ~esni roditeli, koi mu dadoa vistinsko hristijansko vospitanie". (@itija... juli, str. 167)

Izvesno vreme rabotel kaj carigradskiot patrijarh, a bil vo poseta i na Erusalim. Potoa se zamona{il. Umrel od starost vo 1548 godina.

Makedonec bil i svetiot ma~enik Nikodim Ohridski (Nikodim Elbasanski). D-r Vlah~ev go naveduva tvrdeweto na ruskiot crkoven istori~ar arhiepiskopot Filaret ^ernigovski spored koe prepodobniot ma~enik Nikodim bil albanski Sloven, {to zna~i deka bil Makedonec od Elbasan. Bil ubien od Turcite otkako javno go veli~el hristijanstvoto za smetka na islamot. Toa se slu~ilo vo 1822 godina.

Sveti Jakov Kosturski, |akon Jakov i monah Dionosie, makedonski svetiteli, ubieni vo 16 vek

Makedonci bile i svetiot ma~enik Jakov Kosturski i negovite dvajca u~enici |akon Jakov i monah Dionisie. Bidej}i zaedno bile ubieni, nivniot pomen e vo ist den. Vo vrska so potekloto na sveti Jakov Kosturski vo negovoto `itie ~itame:

"Sveti Jakov poteknuva{e od edno selo vo Kosturskata eparhija. Negovite roditeli se vikaa Martin i Paraskeva". (@itija... noemvri, str. 13-17).

Svetiot ma~enik Jakov zaginal so ma~eni~ka smrt. Bil ubien od Turcite vo noemvri 1520 godina. So nego bile ubieni i negovite bra}a po vera: |akonot Jakov i monahot Dionisie (staro makedonsko ime, z.m.) poradi toa {to ne sakale da go primat islamot. Mo{tite na sveti Jakov bile preneseni vo seloto Galatista vo blizinata na Solun.

Makedonec bil i svetiot ma~enik Hristo. Toj bil Makedonec od Albanija. Poradi spor so nekoj Tur~in vo Carigrad, bil nakleveten pred turskata vlast deka go napa|al islamot. Poradi toa bil zatvoren, ma~en i ubien. Toa se slu~ilo vo 1748 godina. Sveti Hristo toga{ bil na ~etiriesetgodi{na vozrast.

Makedonec bil i svetiot ma~enik Angel Bitolski (Lerinski). Za negoviot `ivot nema mnogu podatoci, no spored negoviot prekar se znae deka i toj poteknuval od Makedonija. Poradi Hristovata vera ma~eni~ki bil ubien vo 1750 godina.

Makedonka bila i sveta ma~enica Visa. Za nejziniot `ivot nema podatoci, osven {to e spomnata kako Visa od Solun vo spisokot na svetiteli {to se ~uva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora.

So ova zavr{ivme so pregledot na Makedoncite svetiteli koi gi obelodeni prim. d-r Todor Vlah~ev vo navedeniot trud. Za pofalba e toa {to MPC pozitivno reagira{e na ovoj feqton i vedna{ gi vklu~i ovie svetiteli Makedonci vo svojot Pravoslaven kalendar.

No, toa ne e s# koga se vo pra{awe Makedoncite svetiteli. Vo moite istra`uvawa naidov na u{te Makedonci, koi denes se slavat kako svetiteli, a za koi na{ata po{iroka javnost re~isi voop{to ne e zapoznata. Da gi navedeme i ovie svetiteli so nade` deka i tie nabrgu }e se najdat vo Pravoslavniot kalendar na MPC, kade {to vpro~em i zaslu`eno pripa|aat. Ovde }e gi spomneme i onie Makedonci-svetiteli, koi bile od t.n. predslovenski period, zatoa {to i tie bile Makedonci i zatoa {to MPC (spored svojot Ustav) gi prifa}a i ovie na{i sonarodnici kako makedonski svetiteli. Da gi navedeme nivnite imiwa so kratok osvrt za nivnoto poteklo. ]e prilo`ime i ilustracii za nekoi od niv, a podetalno za seto ova vo mojata kniga "Isus Hristos i Makedoncite".

Pred da po~neme so prezentiraweto na ovie Makedonci svetiteli, najnapred da gi spomneme svetite makedonski apostoli Aristarh i Gaj, koi dejstvuvale u{te vo prviot vek po Hrista kako pridru`nici na svetiot apostol Pavle. Nivnite imiwa se spomnati vo Preambulata na Ustavot na MPC, kade se zapi{ani kako makedonski svetiteli.

Etni~ka Makedonka bila i svetata ma~enica Elikonida, koja `iveela vo tretiot vek. Za nejzinoto poteklo vo nejzinoto `itie ~itame:

"Svetata ma~enica Elikonida be{e rodena vo Solun i be{e vospituvana vo hristijansko blago~estie. (@itija... maj, str. 614).

Makedonka bila i svetata ma~enica Teodotija. Vo vrska so nejzinoto poteklo ~itame:

"Sveta Teodotija be{e vdovica so tri deca. Vo Solun, zaedno so sveti Anastasie, Teodotija se trude{e okolu Bo`joto delo, potpolno posvetena na pobo`niot `ivot". (@itija... juli, str. 713).

Poradi hristijanstvoto bila osudena na smrt i bila pogubena zaedno so nejzinite tri deca. @iveela vo 3 vek.

Makedonec bil i svetiot sve{tenoma~enik Mokie, koj isto taka `iveel vo tretiot vek. Vo negovoto `itie ~itame:

"Vo vremeto na caruvaweto na Dioklecijan, vo vremeto na antipatite Laodokie i Maksim, vo vremeto na progonite prezemeni nasekade protiv hristijanite, `ivee{e vo Makedonija vo gradot Amfipol hristijanskiot prezviter Mokie". (@itija...maj, str.284).

Sveti Mokie im se sprotivstavuval na onie Makedonci, koi go slavele paganskiot makedonski bog Dionis, propovedaj}i go hristijanstvoto. Poradi toa bil nakleveten na Rimjanite koi mu ja otsekle glavata vo 295 godina.

Makedonec bil i svetiot ma~enik Florentie. Vo vrska so negovoto poteklo ~itame:

"Svetiot ma~enik Florentie be{e od gradot Solun". (@itija... oktomvri, str. 266).

Sveti Florentie postradal vo po~etokot na 3 vek. Bil frlen `iv vo ogan vo Solun od protivnicite na hristijanstvoto.

Makedonec bil i svetiot ma~enik Aleksandar Solunski. Toj bil ubien za vreme na carot Maksimilijan vo 298 godina. Vo negovoto `itie pi{uva deka `iveel i bil ubien vo Solun, kade bil i pogreban (@itija... noemvri, str. 199).

Sveta ma~enica Matrona Solunska, Makedonka, koja bila ubiena zaradi verata vo Hrista vo 3 ili 4 vek

Makedonka bila i svetata ma~enica Matrona. Vo vrska so nejzinoto poteklo vo nejzinoto `itie ~itame:

"Sveta Matrona, kako siroma{na devojka, be{e sluginka vo domot na nekoj Evrein vo Solun..." (@itija... mart, str. 525). Poradi Hristovata vera bila ubiena od doma}inkata na Evreinot. @iveela vo 3 i 4 vek.

Makedonci bile i svetite ma~enici Pasikrat i Valention. Vo vrska so nivnoto poteklo vo nivnoto `itie ~itame:

"U~enicite Hristovi Pasikrat i Valention bea od gradot Dorostol Makedonski. Tie bea rimski vojnici, no hristijani." (@itija... maj, str. 592). Vo prodol`enie ~itame deka i tie bile ozna~eni kako Sloveni, iako `iveele vo 3 i 4 vek! Vo vrska so ova ~itame:

"Ovie sveti ma~enici Sloveni, postradaa vo 302 godina".( s. 595).

Mo`nite pri~ini za vakvoto nivno determinirawe ve}e gi objasnivme koga pi{uvavme za sveti Jovan Zlatoust.