PRIJATELI NA MAKEDONIJA: Prof. d-r Volf O{lis, slavist od Germanija

MAKEDONIJA SO GORDOST I SO POLNO PRAVO SE NAREKUVA "OAZA NA MIROT"

Razgovaral: Ivan DRAGA[

  • "Da ja pretvorite svojata geografska polo`ba vo eden cvrst most me|u decata na zaedi~koto ju`noslovensko semejstvo..."
  • Bidej}i vojna ima{e vo site drugi zemji, vo Makedonija nikoga{ ne be{e istrelan nieden kur{um. Makedonija so gordost i so polno pravo se narekuva "Oaza na mirot". Za `al, takvata nejzina mirovna uloga ne e dovolno oceneta od me|unarodnata zaednica ~ij{to odnos voop{to ne e fer kon nea i nejzinite napori
  • Toa {to go baraat Albancite, toa e napad na site principi na zaedni~koto evropsko `iveewe, protiv celata bezbednosna arhitektura na Evropa

Starata makedonska prestolnina, velelepniot Ohrid, gradot-simbol na seslovenskata prosveta, i ovaa godina sobra vpe~atliv broj slavisti-makedonisti od pove}e evropski i svetski nau~ni centri na tradicionalniot 33-ti po red, Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Srede mnogute eminentni slavisti bleska{e so svojot ~ove~ki {arm impresivniot "star fosil" (kako {to samiot se nare~e) od SR Germanija - prof. d-r Volf O{lis so kogo sekoj razgovor pretstavuva izvor na posebno intelekutalno zadovolstvo.

Profesorot O{lis e roden vo 1941 g. vo Kenigsberg (toga{na Isto~na Prusija, dene{en ruski Kaliningrad), a izrasnuva vo ve}e biv{ata Demokratska Republika Germanija pred negovoto zaminuvawe za SR Germanija. Studiite gi zavr{il vo Hamburg, a sega `ivee i raboti vo Keln. Kako profesor po op{testveni nauki eksterno se habilitiral na Univerzitetot vo Gisen kade {to isto taka vo momentov raboti kako vonreden profesor. Ima tri profesii - kako profesor vo Istra`uva~kiot institut na Sojuznata Vlada vo Keln, na Univerzitetot vo Gisen i povremeno kako sloboden novinar - stru~wak za pra{awa, nastani i razvitoci vo Isto~na Evropa.

Po~ituvan doktore O{lis, Vie ste eden od redovnite i najpoznati u~esnici na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura koj{to tradicionalno sekoja godina vo avgust mesec se odr`uva vo Ohrid, i toa eve, po 33-ti pat, i pritoa ste u~esnik so golem udel vo nau~nite diskusii od poodamna, iako Makedonija i makedonskata nauka do pred izvesno vreme ne bea ba{ dovolno poznati vo Evropa, a so toa i vo Germanija. Pa, ka`ete ni od koga datira Va{eto interesirawe na zemjata i za nejzinata nau~na misla? I kako, da izlezeme od {ablonite, stignavte vo Makedonija?

O[LIS: Ne bi rekol deka Makedonija be{e tolku nepoznata, sepak stru~wacite dosta znaeja za nea. No, Vie ste vo pravo, kaj mene razvitokot be{e malku poinakov. Jas vo sredinata na 70-tite godini bev strasten bugarofil, navistina nepodnosliv bugarofil. Toga{ eden moj kolega, asistent na Univerzitetot vo Keln, mi re~e" Toa e odvratno kaj tebe ti stanuva{ kako {to velat Angi~anite "redictable". Kaj tebe se znae na koj na~in }e reagira{ koga }e se ka`e ne{to protiv Bugarija - skoka{ na noze i dr`i{ borbeni govori! Ti, poradi tvojata ramnote`a, barem edna{ mora{ da ja poseti{ Makedonija". I jas se odlu~iv, kako na {ega, da se vslu{am vo ovaa sugestija. Mu pobarav na kolegata da mi najde nekoja pokana. Toa be{e vo mart 1975 g. Ve}e vo juni dobiv pismo so pokana za poseta na Makedonija. A jas, vsu{nost, toga{ ni ne znaev kade se nao|a Skopje, kamo li eden zbor od makedonskiot jazik. Patuvav osum ~asa od Belgrad za Skopje so voz, a sopatnici mi bea samo Makedonci so koi{to razgovaravme - jas na bugarski, tie na makedonski jazik. Tie celo vreme na eden blag na~in me popravaa: "Kaj nas ne se ka`uva "~e" tuku "deka", idno vreme ne se obrazuva so "{te", a so "}e".

I taka pristignuvaj}i vo Skopje re{iv da odam vo sreden kurs za izu~uvawe na makedonskiot jazik, a ne vo po~eten koj{to go "zavr{iv" vo vozot. I toa be{e najdobroto re{enie, bidej}i se najdov vo grupa so polski kolegi koi ne znam {to baraa vo sredniot kurs koga zboruvaa bez gre{ka makedonski! Tie, zaedno so zvani~nite bea moite vistinski lektori - vsu{nost jas go nau~iv svojot makedonski jazik i od niv.

NACIJATA, JAZIKOT, IDENTITETOT

Rekovte deka pred da ja zapoznaete Makedonija ste bile bugarofil. [to razbirate pod toj termin i dali toa razbirawe se kosi so Va{eto dene{no maedonofilstvo? Ve pra{uvam ova, bidej}i nie na Balkanot sme preoptovareni od vakvite "opredelbi" i duri gi upotrebuvame so razli~na (ponekoga{ silno negativna) konotacija koga stanuva zbor za odnosot kon sosedot.

O[LIS: Ne, voop{to ne! Toga{ jas mislev oti edinstvenoto pristojno mesto za sekoj makedonist e me|u dvete stol~iwa. No, videte, s# u{te jas sum bugarofil, makedonofil, polonofil, ~ehofil.. jas sekoga{, {eguvaj}i se, velam oti jas sum sestran {ovinist. Bugarite gi sakam, Makedoncite gi sakam i osven toa, videte, Vie kako bugarski dr`avjanin sam znaete - {tom nekoj vo Bugarija pravi brza i efikasna kariera site Bugari se ubedeni oti toj mora da e Makedonec. I vo pove}eto slu~ai e taka. I drugo - Bugarija, vpro~em, be{e prvata dr`ava {to ja prizna, diplomatski i politi~ki, Makedonija. Potoa slede{e eden period na kavgi okolu nepriznavaweto na nacijata, jazikot, identitetot. Jas toa nikoga{ ne go razbrav, bidej}i jazik i nacija ne se ne{ta {to se priznavaat, neli? Jas ne znam germanskata nacija i jazik, vo koe bilo vreme, da bide priznavana otstrana. No, toa e drugo pra{awe. A mislam deka ovoj problem od pred dve godini nekako e razre{en - sega i ednite i drugite znaat deka ne se isti i po~nuvaat da op{tat na eden sosema nov, normalen, evropski na~in, i drugite vo sosedstvoto neka se poslu`at so toj primer.

Ovde, na ovoj nau~en sobir, se sobrani eminentni, a i idni slavisti i makedonisti (lingvisti i literati) od pove}e centri. So {to tie, a i Vie li~no, se razbira, bi mo`ele da pomognete za nadminuvaweto na problemite od oblasta na gorenavedenata nauka {to makedonskite nau~nici gi imaat so svoite "sobra}a" od sosednite zemji (tuka potenciram na Bugarija koja Vie ja imate zapoznaeno porano)?

O[LIS: Da! Videte, nie sme nau~nici i morame da bideme svesni oti tuka stanuva zbor za edno politi~ko pra{awe. I sega, ako sakame da ostaneme nau~nici - ba{ ni e gajle za politikata! Ako sakame da go akcentirame zna~eweto na politi~kite sostojbi, toga{ ne mo`eme da bideme nau~nici. Se razbira, ni eden ~ovek ne mo`e da `ivee nadvor od politikata. Pra{awe e samo dali mo`eme sebe si da se gledame vo o~i, stoej}i pred ogledalo. Jas nikoga{ ne sum imal takvi problemi. Bugarija e Bugarija - stara kulturna zemja. Makedonija e druga zemja. Deka s# u{te postojat izvesni otvoreni problemi i pra{awa od tipot "~ij be{e car Samoil, ~ii bea Svetite Bra}a" toa nikomu nema da mu pre~i. Sli~ni raboti imame i nie, no toa se samo dopolnitelni dokazi deka postoi eden op{t, zaedni~ki evropski dom kade {to site sme vsu{not edna familija, gi imame, na nekoj na~in, sli~nite koreni. I jas ne gi sfa}am vakvite sostojbi i okolnosti sosema seriozno. Tuka stanuva zbor za nekakvi nacionalni opredelbi (mislam na minatoto) od aspekt na sega{noto sfa}awe na poimot "nacija" koe toga{ be{e sosema razli~no!

Zna~i, Vie ste optimist za odnosite pome|u Bugarija i Makedonija?

O[LIS: Pa, {to mi ostanuva. Iako mislam oti najcrniot pesimizam tuka na Balkanot e edinstveniot dozvolen realizam. No, ako rabotite, sostojbite, razvojot na preostanatiot del od Balkanot se tolku rasipani kolku {to se, toga{, vo pogled na zemjava, navistina sum optimist. Bidej}i vojna ima{e vo site drugi zemji, vo Makedonija nikoga{ ne be{e istrelan nieden kur{um. Makedonija so gordost i so polno pravo se narekuva "Oaza na mirot". Za `al, takvata nejzina mirovna uloga ne e dovolno oceneta od me|unarodnata zaednica ~ij{to odnos voop{to ne e fer kon nea i nejzinite napori. No, poleka - poleka i tie budali }e postanat svesni oti idninata na posakuvaniot evropski mir na Balkanot mora da nosi {to pove}e belezi na dene{na Makedonija, bidej}i taa vo moite o~i i po moe razbirawe e edna svoevidna anticipacija na idniot Balkan!

MOST NA ZAEDNI[TVO

Bidej}i Makedonija ne `ivee sama na Balkanot, kako go gledate re{avaweto na Balkanskata kriza?

O[LIS: Kako bi se re{ila Balkanskat kriza...!? Sigurno ne na onoj na~in kako {to se praktikuva sega na Kosovo ili vo Srbija. Jas nikoga{ nema da razberam kako mo`e ~ovek da bara ili da sozdava sigurnost, bezbednost, prosperitet vo centarot na Balkanot so edno kolektivno kaznuvawe na celiot srpski narod. Toa se 11 milioni lu|e! [to }e bide so Kosovo? Dali toa }e bide, kako {to se ka`uva zvani~no i sekojdnevno, integralen del na Srbija ili prakti~no (kako {to se pravi!) }e bide odvoeno od nea za da bide ne~ij protektorat ili nekakva samostojna dr`ava, toa ne znam, no perspektivite navistina se crni.

Dali "nezavisno Kosovo" bi pretstavuvalo opasnost za Makedonija?

O[LIS: Ne samo za Makedonija, tuku i za cela Evropa! Nie vo esenta vo 1975 g. vo Helsinki re{ivme oti sekoja granica vo Evropa e promenliva samo pod uslov toa da bide usoglaseno bilateralno i na miren na~in. Toa, na primer be{e i osnovata na soedinuvaweto na mojata tatkovina Germanija. No, toa {to go baraat Albancite, toa e napad na site principi na zaedni~koto evropsko `iveewe, protiv celata bezbednosna arhitektura na Evropa. Taka ne odi, ama kako odi - poim nemam i jas. Vo sekoj slu~aj, celata zapadna politika tuka, na Balkanot, pred s# na Kosovo, ne mi se dopa|a. Minatogodi{nata "akcija" ne samo {to be{e pogre{na, tuku vo svoite predavawa sekoga{ velam deka toa be{e edna edinstvena dalekuse`na glupost, najgolemata glupost vo celata voena istorija na svetot.

Da ja ostavime politikata i da se vratime na povodot po koj sme ovde sobrani. Kakva e, spored Va{e mislewe, ulogata na ovoj seminar za makedonistika vo ramkite na slavistikata? Dali Vi se dopadna i kolku e korisen za u~esnicite i kakvi bi bile (eventualno) Va{ite zabele{ki i preporaki za vo idnina?

O[LIS: Kako prvo, ovogodi{niov Seminar mo{ne mi se dopadna i toa od prosta pri~ina {to godinava za prv pat vo negovite ramki imavme bilateralna Makedonsko-germanska konferencija {to mene kako Germanec me raduva. Kako vtoro, ima sekoja godina izvesni promeni vo pravec na u{te pouporno rabotewe vo sporedba so toa od pred 20 godini. Sega imame dopolnitelni ve`bi, predavawa, diskusioni klubovi i toa e dobro, toa sega e eden vistinski nau~en nastan kade {to po~etnicite imaat prilika {to pove}e da nau~at od jazikot, istorijata, kni`evnosta i tie sigurno "}e ostanat na znameto" na makedonistikata vo idnina.

Da se navratime na Va{ata tvore~ka li~nost. So svojot referat posveten na germanizmite vo makedonskiot jazik kako i na germanskiot interes za Makedonija niz vekovite, Vie nastapivte mo{ne impresivno so {to go svrtevte vnimanieto kon sebe. Pa, vo odnos na toa, {to mo`eme od Vas da o~ekuvame vo bliska idnina?

O[LIS: Toa e te{ko i interesno pra{awe. Jas vo 1984 g. zaedno so mojata kole{ka od Bon, Vera Boji}, go napi{av prviot u~ebnik po makedonski jazik {to be{e izdaden nadvor od toga{nata SFRJ. Toa be{e uspe{na rabota {to do`ivea vtoro izdanie po dve godini i be{e rasprostraneta ne samo vo Germanija, tuku i vo Avstrija i [vedska. Sega e krajno vreme za edno treto preraboteno, obnoveno, modernizirano izdanie koe od mene go o~ekuvaat so polno pravo moite kolegi i so toa }e bidam zafaten vo narednite meseci.

I za kraj, bidej}i na{ite ~itateli se prete`no Makedonci vo R. Bugarija {to bi im pora~ale, so {to bi gi ohrabrile?

O[LIS: Da si bidete svesni za svojata geografska polo`ba. ^ovek mo`e da menuva s# na svetov so isklu~ok na geografijata. Taa e sozdadena od samiot Bog. Zna~i, dragi bra}a i sestri pod Pirin, Va{ata polo`ba e, na smetka na istoriskite nastani, me|u Bugarite i Makedoncite. Da ja pretvorite svojata geografska polo`ba vo eden cvrst most me|u decata na zaedni~koto ju`noslovensko semejstvo, bidej}i sme site kom{ii i na nekoj na~in bra}a. Toa ne mo`e{ da go izbira{. Sosema sum siguren oti toa }e bide idniot razvitok me|u Makedonija i Bugarija so zaedni~koto "srce" me|u niv - Pirinskite Makedonci!

I, vo zagrada, osven toa, dogodina da mi donesete edno {i{e od Va{eto slavno pirinsko crveno vino!

Profesore O{lis, jas Vi blagodaram za ovoj razgovor {to go zavr{ivme kako {to i go po~navme, kako {to bevte i Vie vo tekot na celiot Seminar - impresiven i dostoen branitel na Makedonija vo Evropa!

O[LIS: Sekako, i jas Vi blagodaram!

(Prezemeno od "Pirinski plamen", podlistok na "Narodna volja")