DOSIE

DOSIE : NOVITE JANI^ARI - BUGAR[TINATA VO MAKEDONIJA

Izlivite na qubov kon isto~niot sosed vo "Makedonska tribuna"

BUGARSKA KO[NICA KOPNE@

Pi{uva: Ranko MLADENOSKI

Za Mladen Srbinovski, makedonskiot standarden jazik ne e jazik, ami "tuka{niot oficijalen idiom". Ne mu e prvpat da ka`uva i da pi{uva deka makedonskiot jazik, vsu{nost, e dijalekt na bugarskiot jazik

Spored Srbinoski, so pobedata na DPMNE na parlamentarnite izbori "Be{e pobeden bol{evi~kiot forsiran negativen mit na makedonizmot kako makedonski sindrom na samouni{tuvawe so pozitivnata energija na VMRO za samoodr`uvawe"

"Da, najgolemo zlo za Makedoncite be{e - {to bea Bugari, a {to Evropa, preku Grcija i Srbija, ne im dozvoli da prodol`at da bidat, veli Dimitar Dimitrov vo svojot tekst vo Makedonska tribuna

Vo sekoja sredina lesno se nao|aat po nekolku poedinci {to }e se vpregnat za sekakva idiotska kauza" - pi{uva "blagonade`niot B'lgarin", Mladen Srbinovski (natamu M.S.) vo tekstot "Balkanska ko{nica kopne`", objaven na "page 18" vo "Makedonska tribuna" (organ na Makedonskata patrioti~eska organizacija od Toronto - Kanada) od 28 oktomvri 1999 godina. Si priznava taka "makedonskiot Bugarin Srbinovski" deka i toj e eden od poedincite vo Makedonija {to se vpregnale za bugarskata idiotska kauza.

Tekstot na Srbinovski ne e probugarski, tuku e apla bugarski. ]e navedeme samo nekolku delovi od nego za da se vidi (i da se pro~ita, iako M.S. e odamna pro~itan vo makedonskata javnost kako bugarofil) probugarskata orientiranost na avtorot.

SRAMOT NA M.S.

Za M.S. makedonskiot standarden jazik ne e jazik, ami "tuka{niot oficijalen idiom". Ne mu e prvpat na Srbinovski da ka`uva i da pi{uva deka makedonskiot jazik, vsu{nost, e dijalekt na bugarskiot jazik.

Srbinovski pi{uva vaka: "Aditivot za gra|ansko makedonizirawe si ostanuva: duhovniot kod na bugarstvoto, mileniumskiot kolektiven beleg {to od razli~ni pobudi i so razli~na ve{tina s# u{te se premol~uva...Lesno mo`am da bidam obvinet deka se zalagam vo Republika Makedonija za dozirawe bugarstvo so kafeno la`i~e! Sekoga{ skapocenite raboti se tro{at vo mali dozi. Nam ne ni treba potro{uva~ko ki~ bugarstvo, ni treba rehabilitirawe na atrofiranoto soznanie so doza i terapija na iskusna diplomatska raka {to ne }e predizvika forsirawe na edno kon edno, nitu kontraindikacii kaj drugite nacionalni grupi. Dosega{niot strav od kniga, film ili pesna od Bugarija mo`e samo lekovito da n# relaksira kako piewe sve`a voda od najstudeni planinski kladenci".

Branej}i ja svojata, kako {to toj miluva da ka`e, "idiotska kauza", M.S. dodava: "Najmnogubrojnoto naselenie vo Republika Makedonija za ovaa mala privilegija s# u{te ne se izbori: od povoenite popisi navamu se izjasnuvame kako Makedonci. Vlasta od nas postojano bara nekakvo ograduvawe, distancirawe i omraza sprema sopstvenoto minato iako voop{to ne e sramno {to na{ite predci se deklarirale i gi tretirale kako makedonski Bugari".

Spored M.S. so pobedata na DPMNE na parlamentarnite izbori "Be{e pobeden bol{evi~kiot forsiran negativen mit na makedonizmot kako makedonski sindrom na samouni{tuvawe so pozitivnata energija na VMRO za samoodr`uvawe".

I s# taka vo toj stil ja ~itame bugar{tinata na M.S. vo poso~eniot tekst.

SRAMOT NA DIMITROV

Vo istiot vesnik, zna~i "Makedonska tribuna", vo nekolku prodol`enija po~nuvaj}i od 24 fevruari godinava, Dimitar Dimitrov se prepotuva (se dobiva vpe~atok pri ~itaweto deka ustata pena mu fatila) niz tekstot "Epistemolo{ki implikacii na edna istoriska polemika" za da ni doka`e deka nie, vpro~em, sme "B'lgari".

Tekstot na Dimitrov, vsu{nost, ima ambicija da bide "apologetika na bugar{tinata" so eden visok akademski stil i so izveduvawe zaklu~oci od "dobropoznati" fakti. Ambicijata ostanala samo toa, a umniot i na~itaniot (barem taka saka da se prika`e so ovoj "analiti~ki" tekst so "visok" stil) Dimitrov ne mo`el da izdr`i dokraj, pa nekade pred krajot na "^astq ~etvQrta" otvoreno kriknuva: "Da, najgolemo zlo za Makedoncite be{e - {to bea Bugari, a {to Evropa, preku Grcija i Srbija, ne im dozvoli da prodol`at da bidat. Da prkosat? Da se predadat? Od Gruev do Misirkov, od Hristo Uzunov do Stojan Mi{ev, od [arlo i ^ento do Koli{evski i Gligorov, krvari drama, se ~ere~i eden narod. Kako da pobegne{ od zloto, koe go pretstavuva tvoeto sopstveno bitie, ti samiot? Nie, makedonskata nacija, suma i aktuelen ~in od taa drama, nemame pri~ina da se sramime od sebe, od dvanaesetvekovnata etnobiografija pod 'nominalnata oznaka' Bugari. Sramot & pripa|a na Evropa, vo prv red na Rusija, Anglija, Francija, Avstro-Ungarija; na Grcija i na Srbija, za toa {to eden narod, koj se odr`al polovina milenium pod turskoto politi~ko ropstvo i u{te tolku i pove}e pod gr~kata duhovna dominacija, go raskasapija poradi sopstvenite egoisti~ki strategii, na del od nego inektiraj}i mu go gr~kiot i srpskiot {ovinizam, "vospituvaj}i" go da si go zamrazi imeto i rodot".

BRA]A PO BUGAR[TINA

Vo svojot "u~en i umen" tekst, Dimitrov ni "razjasnuva" deka Makedonec e toponim ("...Poimot Makedonec, kako sinonim na toponimot Makedonec, go podrazbira celokupnoto naselenie na makedonskata teritorija..", ("Makedonska tribuna", 27 april, 2000, str. 10), deka koga }e se spomne Makedonec se misli na teritorijata, a ne na etnonimot - nacionalnata pripadnost i deka, kako {to ve}e citiravme, neli, nema nie {to da se sramime {to sme Bugari.

U{te edna postapka na Dimitrov vo ovoj tekst e interesna. Sekoga{ nao|a za shodno da citira delovi od knigi kade se zboruva za Makedoncite kako za Bugari. Kolku za primer: "Na primer, Loring Denfort naveduva deka pedesetinata iljadi Makedonci emigrirani vo SAD po Ilindenskoto vostanie, 'se identifikuvale ili kako Bugari ili kako makedonski Bugari' (Makedonskiot konflikt, Makedonska kniga. 1950, str 140)" - "Makedonska tribuna", 23 mart, 2000, str.15.

Navistina ubavo ka`uva Srbinovski (bratot na Dimitrov po bugar{tina) deka lesno se nao|aat poedinci {to }e se vpregnat za sekakva idiotska kauza. M.S. sekako mislel, pred s#, na sebe i na Dimitar Dimitrov. A na drugite stranici od ovoj broj na na{iov nedelnik poka`uvame deka M.S. mislel i na Georgievski i na Dimovska i na Lepavcov i na \or~ev i na drugi od "b'lgarskata grupirovka" vo Makedonija, odnosno vo DPMNE.

VAN^O MIHAJLOV

Dolgo vreme vo Makedonija se polemizira za ulogata na Van~o (Ivan) Mihajlov vo makedonskata (ili bugarskata) istorija i za toa kakvo mesto toj zaslu`il vo nea. Bez da navleguvame vo elaborirawe na pra{aweto dali Mihajlov se dr`el do stavot deka vo Makedonija `iveat Makedonci ili, pak, do sprotivnoto probugarsko tvrdewe deka na ovie prostori `iveat Bugari, Vi prenesuvame del od negovata statija so naslov "Makedonskoto pra{awe i negovata su{tina", objavena vo "Makedonska tribuna" od 17 oktomvri 1935 godina, a preobjavena vo istoto spisanie na 18 noemvri 1999 godina na str. 14.

"Pod turska vlast, bugarskata narodnost vo Makedonija be{e priznavana postojano do 1912 godina. Taa ima{e svoi crkvi, u~ili{ta, ~italni, sportski dru{tva, ima{e silni esnafski zdru`enija i duhovni sobirali{ta po~ituvani od vlasta (narodna crkovno-op{tinska vlast). Taa ispra}a{e i vo parlamentot svoi pretstavnici. Zna~i, vo Makedonija do 1912 godina se razviva{e bugarska istorija".

"Makedonskite bugari napravija mnogu obidi za legalno projavuvawe pod srpska i gr~ka vlast, no tie obidi bea zadu{uvani od dr`avnite zakoni mnogu postrogo otkolku ~estite revolucionerni projavi. Da se nare~e{ Bugarin pod srpska i gr~ka vlast, toa e najprogonuvanata revolucionerna projava".

D-rъ Dimitъrъ Dimitrovъ i Mladenъ

Vo ve}e poso~eniot tekst od Dimitrov objaven vo "Makedonska tribuna", profesorot e potpi{an tokmu onaka kako {to e napi{ano vo naslovov.

Ako idejata na Dimitъrъ e da poka`e so toa deka toj e navistina "Bъlgarin", toga{ doktorot profesor e navistina vo zabluda. Reduciranite vokali (ъ i ь) voop{to ne se "b'lgarski", gospodine Dimitrovъ, kako {to Vie si zamisluvate, tuku stanuva zbor za grafemi svojstveni za crkovnomakedonskiot jazik, zasvedo~eni vo mnogu rakopisi od makedonskive prostori vo minatoto.

Istoto va`i i za gospodinot M.S. Negovoto ime "na bugarski" (navistina e vo pravo ~ovekov koga zboruva za "idiotska kauza"), po negova `elba, e vaka: Mladenъ Srbinovski.

Dimitrov, o~igledno, e pogolem "Bъlgarin" od Mladen. Vo negovoto ime duri dvapati go ima golemiot er, a kaj M.S. samo edna{!