CELIOT SVET GO SLAVI, A MAKEDONIJA GO SUDI

Na 11 maj godinava televiziskata mre`a CNN vo takanare~enata Breaking news posveti re~isi tri ~asa na proglasuvaweto na pobednicite od natprevarot organiziran od strana na presti`niot MIT (Massachusetts Institute od Technology). Vakvoto nevoobi~aeno golemo vreme se dol`i na zna~eweto na nau~noto otkritie na timot - dobitnik na nagradata. Voda~ na nau~niot tim koj ja osvoi ovaa nagrada e skopjanecot Zoran Zdravevski, porane{en u~enik vo skopskoto medicinsko u~ili{te "D-r Pan~e Kara|ozov", koj obrazovanieto go ima prodol`eno vo 1988 godina vo SAD. Diplomiral na Ju`niot metodisti~ki univerzitet vo Dalas-Teksas, kade potoa se steknal so dve magistraturi, ednata po hemija, a drugata po umetnost. Doktoriral biohemija na MIT, kade pove}e godini i raboti na katedrata po hemija, a istovremeno dr`i predavawa po makedonski jazik na Katedrata za slovenski jazici.

Zna~eweto na negovoto otkritie, nare~eno "Eye Gen Rad", se sostoi vo toa {to ovaa materija ja pravi DNK vidliva so golo oko. So nejzinata idna masovna primena re~isi celosno }e se otfrlat dosega{nite skapi (a {to e osobeno va`no) i {tetni radioaktivni i fluorescentni ispituvawa za obele`uvawe na bio-molekulite. Ve}e se znae deka edna od najgolemite pridobivki od ova otkritie }e pretstavuva negovata primena vo ranata prevencija na rakot. Svetskite nau~nici predviduvaat deka so pomo{ na ovaa materija sekoj }e mo`e na ednostaven na~in, vo doma{ni uslovi, re~isi isto kako {to se meri temperaturata so termometar, da go proveri eventualnoto prisustvo na kancerogeni kletki vo organizmot. Pedantnite Amerikanci ve}e procenile deka pazarnata vrednost na ova otkritie iznesuva okolu 15 milijardi dolari godi{no. Vpro~em, pri objavuvaweto na vesta, CNN objavi i deka "vo Makedonija sega verojatno se igra i pee na ulicite, bidej}i tokmu eden Makedonec uspea vo borbata protiv rakot".

Za `al, na{ata dr`ava ne samo {to ne posveti nikakvo vnimanie na ovoj svetski poznat nau~nik, tuku go tretira kako najobi~en kriminalec.

Imeno, skopskoto osnovno javno obvinitelstvo ima podneseno do Osnovniot sud Skopje 1 od Skopje obvinitelen akt protiv Zoran Zdravevski pod KO. br. 1806/2000 za navodno storeno krivi~no delo - neodgovarawe na povik i izbegnuvawe na voena slu`ba od ~l. 341 st. 3 od Krivi~niot zakonik. Protiv ovoj akt negoviot branitel, advokatot Numan Limani od Skopje, podnese prigovor po koj se odr`a i sednica na Krivi~niot sovet na Sudot, pa vo momentot se ~eka odlukata na Sovetot, dali }e go otfrli obvinenieto ili ne.

Odbranata na Zdravevski smeta deka voop{to ne postoi nitu eden element od krivi~noto delo {to mu e staveno na tovar. Negoviot prestoj vo SAD se dol`i na studiite i potoa na nastavno-nau~nata rabota, a ne na namerata da ja izbegnuva voenata obvrska.

Poradi toa, najmalku {to na{ata dr`ava mo`e da stori, toa e da mu gi ponudi site mo`ni uslovi, za barem del od negovoto otkritie da najde prakti~na primena kaj nas. Od druga strana, odbranata ne osporuva deka obvinetiot go nema otslu`eno voeniot rok. Me|utoa, smeta deka pridobivkite za ~ove{tvoto vo celost od tie 9 meseci koi gi posvetil na nau~nata rabota se mnogu pogolemi otkolku {to bi dobila dr`avata i armijata dokolku bi gi pominal vo redovite na ARM. Krajno vreme e vakvite na{i lu|e, koi ja afirmiraat Makedonija, da go dobijat vistinskiot i zaslu`en tretman, a ne da bidat progonuvani kako najte{ki kriminalci.

advokat Numan Limani, Skopje


IS^EZNAA LI VISTINSKITE BUGARI?

Od ovoj moj tekst vo "Makedonsko sonce" br. 326, veruvam poradi prostorot, se ispu{teni nekolku bitni podatoci.

Kako {to ka`av, vo 1829 godina od prostorot na nekoga{nata dr`ava na Hanot Asparuh (681-702: dene{na severna Bugarija) nekolku stotini iljadi pravoslavni Turci poradi terorot na Turcite Osmanlii begaat preku Dunav vo Besarabija i Moldavija. Vo tekstot ispu{ten e najva`niot podatok. Toa e kategori~noto barawe na begalcite vo begalskite spisoci da bidat zapi{ani kako Bulgari. Preostanatite pravoslavni Turci na popisot vo 1880 godina, pak, baraa kategori~no da bidat zapi{ani kako Stari Bulgari.

Vo ovoj me|uperiod se pojavuvaat novi Bulgari, no od slovensko poteklo. Ovie novoosoznaeni Bulgari od slovensko poteklo i nivnite popisni komisii najpove}e gi interesira{e zapi{uvaweto vo popisnite spisoci na ovie stari Bulgari. Retkite ~esni bugarski istori~ari sepak ne krijat deka Asparuhovite plemiwa Gagauzi i Gaxalii otsekoga{ se deklarirale kako Bulgari. Kolku denes gi ima potomcite na Asparuh te{ko se doznava, no sepak gi ima. So ova se doka`uva deka eden narod ne mo`e da is~ezne tuku taka i toa bez ostatok.

Nie znaeme deka i vo dene{ni vremiwa retko doa|a do krvno me{awe na pripadnicite na dve rasi. Vo slu~ajov toa e `oltata (Mongolskata na hanot Asparuh) i belata (Trakijci, Mizi, Anti i drugi starosedelci na toj prostor). Toa e vistinata za 1300 godini bugarska nacija i dr`ava.

No, toa e samo bugarski nau~en fenomen, vo genetikata nepoznat: Dene{nite Bugari od slovensko poteklo da si gi smetaat za prvi krvni predci sonarodnicite na hanot Asparuh koi se od mongolsko poteklo.

I da ne zaboravime deka ima bugarski "nau~nici" koi nivnoto poteklo si go baraat i pred ovie 1300 godini i kon bugarskoto pleme si gi priklu~uvaat i Aleksandar Makedonski i Kleopatra VII.

Ba{ dobro kon ova se nadovrza i g. Samoil Ratevski so tekstot "Bugarite se Srbi".

Veselin Anastasov


ZO[TO NARODOT MU GI PROSTI GREVOVITE NA SDSM?

So golema razo~aranost i osobena ogor~enost gi proslediv rezultatite od ovie lokalni izbori, zatoa {to na golema vrata pak se vrati SDSM na politi~kata scena. Ne znam zo{to, no pomalku po~nuvam da se somnevam deka navistina makedonskiot narod ima kuso pomnewe za minatoto. Zo{to go o`ivuva SDSM pak, koga samiot znae deka tokmu toj SDSM go dovede do ova derexe, do ovoj pusto{. Ne znam {to voop{to se slu~uva so makedonskiot mozok. Dali makedonskiot mozok go zafatila predvreme nekoja stare~ka bolest ili ima nekoja misteriozna mutacija. Ova go zboruvam, za{to Makedonecot ne smee{e da si go dozvoli ovoj skap luksuz.

Da se razbereme, VMRO-DPMNE ja dopropadna (i taka propadnatata) Makedonija i zaslu`eno ovoj pat dobi crven karton {to zna~i deka treba da go napu{ti terenot na koj igra{e i da si odi od vlasta. Me|utoa, ova ne e nikakvo opravduvawe za revoltot protiv DPMNE. Pak da go o`ivuvame SDSM, tokmu ovde makedonskiot narod samiot sebesi se prelaga i se fati vo sopstvenata stapica. Zo{to ne glasa{e za nov tret politi~ki subjekt so ~ist obraz kako Demokratskiot sojuz od Trajanov ili osobeno novata i vistinskata VMRO na Stojmenov? Zo{to ne glasa{e za \or~ev vo Skopje koj i be{e najdobar kandidat za Skopje so odli~na programa. Zo{to Makedonecot ne se vrati malku nazad vo istorijata za Ilinden 1903, za da sobere nekoe iskustvo od negovite predci - vojvodi za koi smetam deka iako `iveele vo mizerni uslovi, sepak bez somnenie bile mnogu pohrabri i poumni od dene{nive Makedonci. VMRO na Stojmenov gi nasledi tie lu|e od Ilinden 1903 i navistina ne zaslu`i relativno slab rezultat na ovie izbori. Makedonskiot narod ne zaslu`uva da go vodi nekoj komu pri srce ne mu le`i Makedonija, za{to SDSM ima mala sklonost kon severniot, a DPMNE kon isto~niot sosed. Samo VMRO na Stojmenov nema kakvi bilo sklonosti kon sosedite.

Zatoa, narode makedonski, vodi smetka za kogo }e glasa{ vo idnina. DPMNE }e si odi od vlasta, no nemoj da go vra}a{ povtorno SDSM i negovite komunisti~ki sateliti. Sega ima{ izbor a toa e Vistinskata VMRO koja veruvam nema da te izneveri. Ako povtorno glasa{ za SDSM (DPMNE ne go spomnuvam bidej}i e otpi{an) ti glasa{ protiv sebe, protiv svojata idnina i }e se vrati{ nazad vo 19 vek namesto da odi{ vo 21. Me|utoa, kako {to stojat rabotite, SDSM s# u{te e mnogu jak i u{te dolgo }e go mami makedonskiot narod. Ne znam koj se drznuva da glasa u{te za SDSM, no pretpostavuvam deka za nego glasale i }e glasaat vo idnina bez razlika dali Makedonija }e odi napred ili nazad vo site oblasti. Na odrodenite Makedonci, t.n. srbomani i aramiite i ho{taplerite, im e va`en samo dlabokiot xeb (samo parite, a ne Makedonija).

Zatoa, ako makedonskiot narod za brzo vreme ne se osvesti za kogo }e glasa vo idnina, }e mo`am slobodno da re~am deka za golema `al, SDSM e i }e bide sudbinata na Makedonija. Na toj pat mo`e da zastane samo Vistinskata VMRO na Stojmenov.

Dim~e N.