Gospodinot Karlo Ungaro, ambasador na OBSE vo Makedonija, incidentite {to se slu~ija za vreme na preglasuvaweto vo Ohrid gi oceni kako mo{ne seriozni.

Nabquduva~ite na OBSE {to go sledea preglasuvaweto na nekolku izbira~ki mesta od lokalnite izbori s# u{te gi sumiraat podatocite od terenot. Dosega tie nemaat soznanija za inicijatorite na incidentite, odnosno ne znaat od koi partii bile. Sepak, OBSE smeta deka kon site {to gi predizvikale incidentite treba da se prezemat legalni sankcii.

Kako {to javuva radioto "Glas od Makedonija", okolu trista Makedonci od Toronto i okolnite gradovi se sobraa pred bugarskiot Konzulat vo Kanada za da go iska`at svojot revolt od kr{eweto na ~ovekovite i nacionalni prava na Makedoncite vo Bugarija.

Na protestot organiziran od "Obedineti Makedonci" be{e usvoena Rezolucija, vo koja se bara od bugarskite vlasti da im ovozmo`at na Makedoncite slobodno zdru`uvawe i organizirawe na nacionalna osnova, obrazovanie na makedonski jazik vo u~ili{tata i drugi prava. Pritoa, se naveduva vo Rezolucijata, na Makedoncite treba da im se garantira deka }e mo`e da gi koristat tie prava bez strav od represii.

Sovetot za bezbednost na Makedonija oceni deka nastanite vo SR Jugoslavija nemaat direktni implikacii vrz bezbednosnata sostojba vo Makedonija i oti nadle`nite dr`avni institucii gi prezemaat site aktivnosti za nivno efikasno funkcionirawe.

Sovetot za bezbednost ja pozdravi "jasnata demokratska opredelba na gra|anite na SR Jugoslavija so uveruvawe deka ovaa promena otvora mo`nosti za zabrzano pribli`uvawe na celiot region kon evropskoto semejstvo".

Vo Ohrid zavr{i tridnevniot me|unaroden Forum vo ramkite na Paktot za stabilnost, na koj se rasprava{e za usoglasuvawe na ekspertizite na Jugoisto~na Evropa. Idejata za formirawe balkanska ekonomska unija ne be{e prifatliva za site u~esnici na ovoj sobir, iako formiraweto na taa unija e predvideno so dokumentite na Evropskata unija.

Vo rabotata na ovoj sobir u~estvuvaa pove}e od 50 eksperti od zemjite - ~lenki na Paktot za stabilnost, drugi evropski zemji i od Soedinetite Amerikanski Dr`avi.

Do`dot {to pa|a vo pelagoniskata ramnina od po~etokot na mesecov pa s# dosega ima pove}e od 40 litri na kvadraten metar i e pove}e od dobredojden za zemjodelskite kulturi. Zemjodelcite go narekoa "zlaten do`d", bidej}i ja prekina 120-dnevnata saharska su{a.

Su{nite meseci, juni, juli, avgust i septemvri, koga se sozdavaat rodot i prinosite na proletnite kulturi, ja "izedoa" godina{nata letnina.

Kako {to pompezno objavi zamenik-premierot i {efot na makedonskiot pregovara~ki tim, Vasil Tupurkovski, sega ve}e oficijalno se simnati carinite za makedonskite zemjodelski i sto~arski proizvodi. Iako do parafiraweto na Dogovorot za asocijacija i stabilizacija ova }e bide samo negov cvrsto dogovoren del, sepak vo na{iot tim postoi golema doza na optimizam i sigurnost deka toj i na hartija }e bide nekr{liv i sostaven del na dogovorot.

Ministrite za odbrana na Makedonija i Hrvatska, Quben Paunovski i Jozo Rado{, vo Ministerstvoto za odbrana vo Skopje potpi{aa Spogodba za sorabotka na poleto na odbranata. Dvajcata ministri prethodno imaa sredba na koja bil poka`an visok stepen na razbirawe i identi~nost na stavovite za pove}e pra{awa.

Po sredbata, ministerot Paunovski ja pozdravi poddr{kata {to Hrvatska & ja dava{e na Makedonija vo izminatiot period, potenciraj}i deka me|u dvete zemji otsekoga{ imalo golema politi~ka volja za me|usebno razbirawe.

Nastavno-nau~niot sovet pri Bogoslovskiot fakultet, kategori~no ja osporuva minatonedelnata odluka na Svetiot sinod na Makedonskata pravoslavna crkva, so koja mitropolitot Timotej i oficijalno stana nov dekan na ovoj fakultet. ^lenovite na Sovetot se decidni vo tvrdeweto deka pri imenuvaweto na g. Timotej za dekan na Bogoslovskiot fakultet ne e ispo~ituvana zakonskata procedura, odnosno deka celata izborna postapka se odvivala sprotivno na odredbite sodr`ani vo Ustavot na MPC.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija otkri slu~aj na nedozvolena trgovija so oru`je i municija na podra~jeto na Skopje, pri {to li{i od sloboda pet lica - makedonski dr`avjani, protiv koi se podneseni krivi~ni prijavi.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so naredba od nadle`niot istra`en sudija, izvr{i pretresi vo nivnite domovi. Pri toa bea pronajdeni i odzemeni okolu 3.200 par~iwa municija od razli~en kalibar, tri pi{toli i pomala koli~ina petardi i cigari bez banderoli.

Spored sega{nite soznanija, licata, municijata i oru`jeto gi vnele od Republika Bugarija vo specijalno vgraden prostor vo nivnite patni~ki avtomobili, so namera da go prodavaat vo na{ata zemja.

Vo golema soobra}ajna nesre}a, {to se slu~i minatiot vikend kaj seloto Peso~an na magistralniot pat Ki~evo - Ohrid, zaginaa eden ma` i edna `ena, a pote{ko i polesno bea povredeni ~etiri patnici od vozilata koi u~estvuvale vo direktniot sudir. Spored istra`niot sudija vo Ohrid, no i od oficijalnoto policisko soop{tenie se znae deka vozilo od vladina kolona, vo koja bila kuvajtska parlamentarna delegacija se sudrilo so avtomobil "125 PZ" so ohridski registarski tabli~ki. Zaginatite, spored istoto soop{tenie se od uni{tenoto vozilo "125 PZ" i bile od Ohrid.

Vo nesre}ata pratenikot vo Sobranieto na Makedonija, Stole Popov od DA, e polesno povreden, a {efot na protokolot na Sobranieto, Slavica Biceska, se zdobila so skr{enica na kolkot, a vo Bolnicata za ortopedija i traumatologija "Sveti Erazmo" vo Ohrid, povredenata bila lekarski zgri`ena.

Neodamna terenskata ekipa na Centarot za karpesta umetnost na Makedonija, po tekot na r. Pena otkri graviri koi spored na~inot na izrabotkata se od tipot pikta`i (graviri sozdadeni so ~ukawe vrz karpite i kamewata). Gravirite pretstavuvaat formi na kameni seka~i, elenski rogovi, glava od elen, kupuli, dolinoformi i sl.

Glava na elen

Spored d-r Du{ko Aleksovski, pretsedatel na Centarot, so otkrivaweto na brojni karpesti graviri od tipot pikta` (spored na~inot na izrabotkata), kone~no mozaikot nare~en-tipovi i formi na karpestata umetnost na Makedonija e celosno zavr{en.

Toa be{e poslednata kocka vgradena vo ovoj mozaik i so toa Makedonija stanuva edna od retkite zemji koja poseduva graviri od site tipovi, forma i golemina, a so toa celata teritorija na Makedonija se pretvora vo muzej pod otvoreno nebo. Taka karpestata umetnost stanuva ne samo glavna osnova za prou~uvawe na makedonskoto kulturno, istorisko, etnolo{ko, jazi~no i filozofsko-religiozno nasledstvo, tuku i glaven faktor za razvojot na kulturniot turizam, od ednostavna pri~ina {to nitu eden turist, stranski ili doma{en, ne mo`e vo tekot na svojot `ivot da se zapoznae so vkupnata karpesta umetnost vo Makedonija. Taa privilegija }e ja imaat samo ~lenovite na Centarot za karpesta umetnost na Makedonija koi najgolem del od svojot raboten vek go pominuvaat po skoro nepreodnite planinski predeli na zemjata, prebogati so karpesta umetnost. Blagodarenie na Ministerstvoto za kultura, Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, terenskite istra`uvawa dobija vo intenzitet. Brzo se pribli`uvame kon milionitiot karpest gravir, koj }e bide promoviran na plo{tadot Makedonija vo Skopje.

Pretstava na buv

^ovek so maska