"SIN NA GROMOVITE"

Svetiot apostol i evangelist Jovan Bogoslov, najqubeniot Hristov u~enik, so svojata neizmerna qubov kon Boga i lu|eto se izdignal do prestolot na Sesilniot Bog. Samiot Gospod Isus Hristos, silniot apostol go narekol "sin na gromovite", za{to odnapred znael deka negovoto bogoslovie }e se slu{ne po celiot svet.

Toj e eden od dvanaesette apostoli, koj se karakterizira so blaga krotkost, milost i nezloblivost. Bog go qubel "zaradi negovata sovr{ena nezloblivost i devstvena celomudrenost". Sv. Jovan Bogoslov e sin na ribarite Zavedej i Salomija, a brat na Sv. apostol Jakov. Gospod na svoite tri najbliski u~enici Petar, Jakov i Jovan im otkril najgolemi Bo`ji tajni.

Zaedno so Petar i Jakov prisustvuval na Preobra`enieto Gospodovo na gorata Tavor i go slu{nal glasot na Otecot koj za Hrista rekol: "Ovoj e mojot vozquben Sin, vo kogo e mojata volja; Nego poslu{ajte go!" (Sv. Ev. po Mateja). Zaedno so niv prisustvuval na golemoto ~udo, koga Gospod Isus Hristos ja voskresnal 12-godi{nata }erka na Jair-upravnikot na sinagogata.

I kako {to ni pi{uva prof. J. Popovi}, Sv. J. Bogoslov so negovata silna molitva kon Boga go razru{il idolskiot Artemidin hram i go otstranil demonot koj `iveel tamu 249 godini. Na Veliki ^etvrtok, na tajnata Ve~era, koga Hristos im rekol deka eden od dvanaesette u~enici }e go izdade, Sv. Jovan Bogoslov "eden od u~enicite kogo go miluva{e Isus, se navalil na gradite Isusovi i pra{al "Koj e Gospodi?" (Sv. Ev. po Jovana).

Bil vo blizina na Getsimanskata Gradina koga Gospod so nata`ena du{a, padnat ni~kum, upatil posledni molitvi kon Svojot Otec: "O~e! Otkloni ja od mene ovaa ~a{a, no ne kako {to jas sakam, tuku kako ti". Bil vo blizina na Hrista koga Juda Iskariot go izdal svojot u~itel na gre{nicite koga srebroqubecot Juda so ~eta vojnici i slugi od prvosve{tenicite i fariseite, do{ol na mestoto kade bile Hristovite u~enici i so bakne` na liceto (koe mu bilo znak koj e Hristos) go predal. Koga Gospod Isus Hristos bil raspnat na Golgota, desno pod krstot stoela Bo`jata Majka, a levo pod krstot stoel Sv. Jovan Bogoslov, verniot Hristov u~enik, koj u~estvuval vo nivnata najgolema bolka na zemniot `ivot i go oplakuval Hrista. Toga{ Hristos, krvarej}i, umiraj}i vo najte{ki maki, so silna qubov, po~it i gri`a za svojata majka, ostavil poraka zabele`ana vo Svetoto Pismo: "A Isus, {tom ja vide majka si i u~enikot kogo go qube{e, kako stoi, & re~e na majka si: "Ete ti sin! a na u~enikot mu re~e: "Ete ti majka" (Sv. Ev. po Jovan). I navistina tie bile nerazdelni celiot `ivot, do Uspenieto na Presveta Bogorodica. Na sve~eniot pogreb na Majkata Bo`ja, Sv. J. Bogoslov ja ispratil dostojno. Zaslu`eno, Hristoviot iskren u~enik odel najnapred pred povorkata, najnapred ja nosel pred odarot palmovata rajska granka, {to Sv. arh. Gavril & ja podaril na Presveta Bogorodica pred smrtta. A po nejzinoto uspenie Sv. J. Bogoslov go propovedal Svetoto Evangelie vo Mala Azija. Imal posebna darba za propoved, ~udotvorna mo} na le~ewe i voskresnuvawe na mrtvi. Ja pro{iri Hristovata vera niz svetot. No, Asirskiot eparh go ispratil Apostolot okovan kaj carot Domecijan vo Rim, koj bil gonitel na hristijanite.

Zaradi verata vo Hrista, hrabriot Hristov vojnik go tepale, ma~ele, mu dale da ispie smrten otrov, no i toj ne dejstvuval. Se ispolnile Hristovite zborovi zabele`ani vo Svetoto Evangelie: "A znacite, na onie {to }e poveruvaat, }e im bidat ovie: 'So moeto ime i ako ne{to smrtno ispijat nema da im na{teti''. Go frlile vo vrelo maslo, no i toa ne mu na{tetilo. Carot se ispla{il i uveruvaj}i se deka toj ~ovek e besmrten, go ispratil vo progonstvo na ostrovot Patmos. Tamu sv. Jovan Bogoslov izvr{il dela dostojni za golem svetitel: go napi{al Evangelieto i Otkrovenieto i ja utvrdil crkvata Bo`ja. Za vreme na carot Nerv, se vratil vo Efes kade {to prodol`il da go propoveda Hristovoto u~ewe. @iveel nad 100 godini. Se upokoil na neobi~en na~in. Pred smrtta gi povikal svoite sedum u~enici i im rekol da odat nadvor od gradot Efes. Im naredil da iskopaat grob vo vid na Krst. Se pomolil na Gospod, gi baknal u~enicite i im rekol: "Zemete zemja, mojata majka, i pokrijte me so nea". Svetitelot legnal vo grobot `iv i bil pogreban. Podocna, hristijanite od gradot go otkopale grobot, no ne go na{le negovoto telo, bidej}i grobot bil prazen. Sekoja godina, na osmi maj od negoviot grob izleguval lekovit mirizliv pra{ok. Sveti Jovan Bogoslov, pred negovata smrt, ostavil poraka upatena do site lu|e: "Da ja zapomnat i propovedaat prvata i najglavna evangelska zapoved - zapovedta za qubovta".