MAKEDONCI - SVETITELI

Najprvin }e gi spomneme najpoznatite makedonski svetiteli pri {to vo interes na prostorot nema podetalno da se zadr`uvame na nivnata dejnost, koja glavno e dobro poznata vo na{ata javnost.

Sveti Kiril i Sveti Metodija. Svetite makedonski bra}a bile rodeni vo Solun i poteknuvale od ugledno semejstvo na potomci na anti~kite Makedonci. Vpro~em, za ova postojat i posredni dokazi. Poznato e deka vo Solun (no i vo Makedonija), vo tie vremiwa nikoga{ ne do{lo do masovno naseluvawe na etni~ki Grci. Se znae deka u{te Filip Vtori Makedonski (tatkoto na Aleksandar Makedonski) vo ~etvrtiot vek pred Hrista gi iselil site gr~ki kolonisti od makedonskoto krajbre`je, iako podocna dozvolil vra}awe na pomal broj od niv, no ne vo Solun, zatoa {to ovoj grad toga{ ne postoel. U{te od svoeto osnovawe Solun bil naselen so etni~ki anti~ki Makedonci (koi, vpro~em, se i negovi osnova~i) i ne postoi nitu eden dokument za masovno iseluvawe ili pomor na anti~kite Makedonci ili za nivnite potomci od Solun! Se razbira deka nekoi od niv podocna, poradi razni okolnosti, bile narekuvani vo raznite hroniki kako Grci, Romei i sl., no fakt e deka tie i toga{ si bile potomci na etni~kite anti~ki Makedonci. Osven toa, mnozinstvoto solun~ani i nekolku decenii po ra|aweto na svetite bra}a, sebesi se deklarirale kako Makedonci!

Kako dokaz za ova }e go spomneme citatot od Jovan Kamenijat, koj vo svoeto delo "Za zazemaweto na Solun" za gradot Solun vo 904 godina napi{al:

Zna~i vo 904 godina s# u{te postojat potomcite na anti~kite Makedonci.

Isto taka, otpa|a i pretpostavkata deka terminot Makedonci se odnesuva za geografskite Makedonci, kako `iteli na vizantiskata tema Makedonija, zatoa {to Solun bil von granicite na ovaa tema, a vo navedenoto svedo{tvo od Kamenijat se zboruva za Makedonci kako `iteli na Solun. Zna~i, ovde terminot Makedonci se odnesuva tokmu za etni~kite potomci na anti~kite Makedonci, koi svoevremeno go formirale ovoj grad i koi vo 10 vek s# u{te si `iveele vo nego kako najdominantni `iteli.

Svedo{tva deka Makedoncite bile dominantni `iteli na Solun imame i od podocne`niot period.

Od seto ova zaklu~okot se nametnuva sam po sebe. Ogromnoto mnozinstvo `iteli na Solun (no i na Makedonija), koi vo toa vreme bile narekuvani Grci, Romei i sli~no, vsu{nost bile krvni potomci na anti~kite Makedonci. Takvi bile i svetite bra}a Kiril i Metodija. Vpro~em, vo nivnite `itija pi{uva deka tie bile od star i ugleden rod, {to zna~i deka bile starosedelci vo makedonskiot grad Solun.

Svetite bra}a Kiril i Metodija ja sozdale glagolicata i tie denes se proglaseni za seza{titnici na Evropa.

Poznat svetitel Makedonec e i Sveti Kliment Ohridski. Toj bil najpoznatiot u~enik na sveti Kiril i Metodij. Sveti Kliment Ohridski ja sozdal kirilicata - pismo na koe denes pi{uvaat desetici milioni Rusi, Ukrainci, Belorusi, Makedonci, Bugari, Srbi, Crnogorci... So kirilicata vo minatoto pi{uvale i drugi narodi. Sveti Kliment Ohridski e poznat e i po toa {to osnoval univerzitet so okolu 3.500 u~enici. Toa e eden od prvite univerziteti vo Evropa.

Sveti Naum Ohridski, makedonski prosvetitel i lekar

Me|u najpoznatite makedonski svetiteli, koj voedno bil prosvetitel i lekar bil i Sveti Naum Ohridski, poznat i kako Sveti Naum ^udotvorec. Negoviot kult kako lekar ostanal i po negovata smrt. Spomenot za nego se ~uva vo golem broj makedonski narodni predanija i legendi. I denes mnozina odat vo poseta na negoviot grob (vo manastirot "Sveti Naum" vo blizinata na Ohrid), kade {to se lekuvaat od raznite zdravstveni problemi.

Da ja spomneme i svetata ma~enica Zlata Meglenska. Vo nejzinoto `itie ~itame:

"Svetata ma~enica Zlata e rodena vo selo Slatina vo Meglenskata oblast od siroma{ni selski roditeli, koi imaa u{te tri }erki". (@itija... oktomvri, str. 271).

Sveta Zlata Meglenska bila ubiena vo 1795 godina, otkako ne sakala da se oma`i za nekoj Tur~in.

Poznat makedonski svetitel bil i svetiot ma~enik Spaso Radovi{ki. Vo negovoto `itie ~itame:

"Sveti Spaso se rodil vo seloto Radovi{ vo Strumi~kata eparhija". (@itija... avgust, str. 501).

Za nego se znae deka postradal vo 1794 godina, otkako ne sakal da se odre~e od Hristovata vera i da go primi islamot.

Poznat makedonski svetitel bil i svetiot ma~enik \or|i Kratovski. Vo negovoto `itie ~itame deka se rodil vo "Kratovo, na deset ~asa odewe od [tip". Negoviot spomen se slavi vo fevruari. Sveti \or|i Kratovski bil ubien od Turcite vo 1515 godina na 18-godi{na vozrast.

Poznat makedonski svetitel bil i Sveti Jovan Kukuzel. Ne se znae so sigurnost koga to~no `iveel Sveti Jovan Kukuzel. Nekoi smetaat deka `iveel ili vo 11, 12, pa duri i vo 14 vek. Vo negovoto `itie ~itame deka toj bil roden vo Albanija, no deka bil so slovensko poteklo:

"Bla`eniot Jovan se rodil vo Dra~. Po poteklo bil Sloven. (@itija... oktomvri, str. 21).

Sotir Golabovski naveduva i edno narodno predanie spored koe sveti Jovan Kukuzel se rodil vo Debarsko (selo Xermenci). Sveti Jovan Kukuzel ostavil zna~ajni dela od crkovnoto peewe.

Kako poznat makedonski svetitel da go spomneme i sveti Nektarie Bitolski. Vo negovoto `itie ~itame:

"Prepodobniot Nektarie se rodil vo Bitola. Negovite roditeli bea pobo`ni i pravedni pred Boga. Na kr{tevkata na svojot sin mu go dadoa imeto Nikola" (@itija... dekemvri, str. 173).

Sveti Nektarie Bitolski po~inal vo 1500 godina.

Da go spomneme i Sveti Ilarion Meglenski. Toj se zamona{il na 18-godi{na vozrast, a podocna stanal episkop Meglenski. Vodel borba protiv ereticite i po~inal vo 1164 godina.

Da go spomneme i poznatiot makedonski svetitel Sveti Joakim Osogovski. Toj `iveel vo 11 i 12 vek. @iveel kako monah na padinite na Osogovskite planini.

Poznat makedonski svetitel e i Sveti Gavril Lesnovski. Toj poteknuval od blagorodni~ko semejstvo, no bidej}i zemskiot `ivot ne go interesiral, se zamona{il. Prethodno podignal eden manastir vo Lesnovskata Gora. Okolu trieset godini `iveel kako monah, a potoa se vratil vo manastirot {to go podignal i tamu po~inal.