BORCI ZA VELIKOBUGARSKATA KAUZA VO MAKEDONIJA

Po sednicata na CK na DPMNE {to se odr`a na 30.08.1997 g., vo makedonskata javnost odekna vesta za `estok sudir vo najvisokoto rakovodstvo na najmo}nata opoziciona partija. ^lenovite na Centralniot komitet pokrenuvaat barawe za otpovikuvawe na potpretsedatelkata Dosta Dimovska (poradi otvoreno prote`irawe na probugarska politika, neu`ivawe ugled, odnosno nejzin izbor po pat na falsifikat i nejzino aktivno u~estvo vo re~isi site aferi {to ja potresuvaa Partijata), a grupa ~lenovi na Unijata na mladi sili na DPMNE podnesuvaat Predlog-rezolucija so koja partijata se ograduva od site vrhovizmi. Baraweto za otpovikuvawe i Predlog-rezolucijata voop{to ne se staveni na dneven red, a Izvr{niot komitet vo poln sostav (osven pretsedatelot) re`irano podnesuva kolektivna ostavka.

Za karakterot na vrhovisti~kiot pir {to se slu~i na sednicata gi notirame izjavite od nekolku ~lenovi na IK. Doreana Hristova ~len na IK: "Golem broj stranski novinari projavuvaat ogromen interes za polo`bata na makedonskite Bugari vo Makedonija; Treba da dojde do pomiruvawe me|u na{iot (bugarskiot - n.z.) i va{iot (makedonskiot - n.z.) narod; Marjan \or~ev, ~len na IK: "Gens unus sumus" ili "Eden narod sme" (omilena izjava na bugarskite {ovinisti - "Ta nie sme eden narod!"); Qub~o Georgievski: "[to lo{o ste videle od Bugarija" itn.

Stanuva zbor, zna~i, za sudir na dve opozitni opcii: ednata avtenti~na - makedonska kako direkten sledbenik na istoriskata misija na VMRO i vtorata, tu|inska, bugarsko-vrhovisti~ka. Vo sudirot na tie dve opcii, kako {to e poznato, pobedi vrhovisti~kata.

Osnovnata, strategiska cel na antimakedonskiot zagovor e sozdavawe na politi~ko-pravni, objektivni i subjektivni pretpostavki za priklu~uvawe na Makedonija kon Bugarija, odnosno prakti~no ostvaruvawe na Sanstefanskata utopisti~ka ideja za sozdavawe na Golema Bugarija "od Crno more do Ohrid i od Dunav do Beloto more".

Koga go slu{ame i go ~itame Georgievski kako od edna strana otvoreno `ali za sudbinata na Albancite vo Makedonija (za Rufi Osmani, na primer), a od druga strana javno im zabiva no` vo grb na obespravenite Makedonci od Pirinska Makedonija, proglasuvaj}i ja nivnata organizacija za separatisti~ka i ekstremisti~ka so {to javno i nedvosmisleno se deklarira kako "advokat" na velikobugarskata politika, ne mo`eme, a da ne se zapra{ame: na koja partija e pretsedatel gospodinot Georgievski - na DPMNE ili na VMRO-SMD?

Spored pedantnite analiti~ari, prvi~nite javni i pootvoreni manifestirawa na probugarskite opredelbi na Georgievski-Dimovska datiraat u{te od samiot po~etok na formiraweto na Partijata.

Klu~en nastan za problemot koj go tretirame e posetata na Georgievski na SAD i Kanada vo 1991 godina. Za vreme na posetata, Georgievski ja isfrli tezata za postoewe na "Makedonci-Srbi, Makedonci-Bugari, Makedonci-Grci", kako zarodi{ na negovata idna antimakedonska platforma.

Vakvite negovi stavovi se direktna pri~ina za razijduvaweto na Georgievski so Dragan Bogdanovski (eden od osnova~ite i ideolozite na DPMNE) koj vo svoeto pismo vo "Nova Makedonija" od 05.12.1991 g. go pi{uva i ova: "Na ovaa sredba me|u Dimitar Gocev od VMRO-SMD i Qup~o Georgievski stana zbor za koordinirana rabota na dvete VMRO, a klu~ki na taa kordinacija da bidat Stoj~e Naumov i Krasimir Karaka~anov, sekretar na VMRO-SMD. Za karakterot na akcijata {to treba da se koordinira, sega za sega ne sakam da zboruvam, no ako ne daj Bo`e se ostvari taa, toa bi zna~elo bugarizirawe na makedonskata Republika...".

Vistinskata ofanziva na velikobugarskata politika vo DPMNE zapo~nuva kon krajot na 1994 godina za kulminacijata da ja dostigne na ve}e istoriskata sednica na 30 avgust 1997 godina. Prethodno formiranata VMRO-Tatkovinska vo koja se vgnezdija najeksponiranite borci za velikobugarskata kauza vo Makedonija, spored procenkite na stratezite vo Sofija, ne gi dade o~ekuvanite rezultati, pa zatoa se menuva taktikata i e odlu~eno bajrakot na bugar{tinata da go ponese DPMNE. Pritoa dadena e direktiva malubrojnoto ~lenstvo na "tatkovincite" da premine vo DPMNE, da se obide da se infiltrira vo strukturite na Partijata i da napravi prevrat so prezemawe na rakovodnite funkcii i eliminacija na klu~nite li~nosti od ortodoksnata makedonska opcija vo nea. Glaven realizator na vakvoto scenario e potpretsedatelot Dimovska koja vo ovoj period e vo postojan kontakt so bugarskiot ambasador Angel Dimitrov, so pretstavnici na VMRO-SMD, so rakovodstvoto na VMRO-Tatkovinska (Crnomarov), so probugarski orientiranite lica vo DPMNE.

KSIO (Komisijata za strategiski istra`uvawa i organizacija), nejziniot rakovoditel Boris Zmejkovski i nejzinite ~lenovi bea postojano na udar na ogovara~koto "b'lgarsko dru`estvo" ~ij {tab naj~esto se sostanuva{e vo edna skopska kafeana, so postojan kontakt so redakcijata na "Delo" i bugarskata Ambasada vo Skopje. Glavnite ideolozi na ovaa "grupirovka"- Dimitar Dimitrov, Aleksandar Lepavcov, Mladen Srbinovski, Mile Nedelkovski, Vlado Trenevski, Qup~o Jakimovski i drugi, direktno ili indirektno pomagani od Georgievski i Dimovska, se glavni nositeli na politikata na DPMNE! Ete, zatoa Zmejkovski, a i lu|eto okolu nego treba{e da bidat smeneti vedna{! Celiot udar e izveden vo stilot na Georgievski - na klasi~en pu~isti~ki na~in i povtorno vo koordinacija so Bugarija!

Ne treba{e da pomine dolgo vreme za da se simne demago{kata maska od "qup~ovata pragma" i toa blagodarenie na samiot Georgievski. Vo vesnikot "Puls" vo dve prodol`enija vo broevite od 7.6. i od 14.6.1995 godina go objavuva svoeto pisanie "Koj so kogo }e se pomiruva" koe }e stane vistinska politi~ka platforma na bugarskoto lobi vo Makedonija!

Za zna~eweto na pamfletot na Georgievski dovolno zboruva faktot {to VMRO-SMD vedna{ go preobjavuva ovoj tekst vo svojot vesnik "Makedonija", go prevede na tri svetski jazici i go otpe~ati vo posebna bro{ura i den denes go rastura nasekade po svetot kako "dokaz" za bugarskiot karakter na makedonskiot narod, jazik, literatura, istorija i sl. Vo site tie bro{uri, ~ija fizionomija (mali po format so jasna namena - pro~itaj go i daj go na drug) nedvosmisleno potsetuva na bro{urite od vremeto na Informbiroto, so crni bukvi posebno se podvle~eni tokmu onie delovi koi odat vo prilog na velikobugarskata politika.

Za vistinskoto zna~ewe na pamfletot na Georgievski, eve {to velat negovite mentori od spomenatata frakcija na MPO vo Toronto - Kanada. Citirame del od statijata na Dobrin Min~ev, objavena vo specijalniot broj na nivnoto spisanie "Vardar", posveten na Van~o Mihajlov, pe~aten na bugarski jazik:

"Vo tekot na 1995 godina vo Republika Makedonija se zabele`uva s# poza~esteniot karakter na izostrena presmetka me|u makedonizmot i negovite kriti~ari. Dodeka antibugarskata propaganda na makedonistite dostigna svoj zenit, vo isto vreme se zabele`uva s# pogolemo aktivirawe na antimakedonizmot. Vo oddelni publikacii vidni intelektualci zapo~naa ubedlivo da go kritikuvaat makedonizmot kako dr`avna ideologija i da ja razotkrivaat istoriskata vistina za nego, kako i negovata istoriska ograni~enost. Vistinski nastani vo tekot na minatata godina pretstavuvaat izjavite i statiite na Mladen Srbinovski, profesor Dimitar Dimitrov, Aleksandar Lepavcev, Dimitar Galev, Hristo Mihailov, Qub~o Georgievski i drugi...".

Vo tekot na 1995 g., prodol`uva natamu Min~ev, vo nedelnoto spisanie "Delo" i neredovno izleguva~koto spisanie "Glas" - organ na VMRO-DPMNE, se pojavija niza statii od istaknati intelektualci na Makedonija koi argumentirano i ubedlivo ja razobli~ija patologijata na makedonizmot, gi poso~ija porazite naneseni od nego vo masovnoto soznanie, kako i opasnostite koi toj gi nosi za idninata na naselenieto. Taka na primer, trajno zna~ewe ima statijata na Mladen Srbinovski "Prirodata na makedonskiot standarden jazik", objavena vo dekemvriskiot (19-95) broj na spisanieto "Glas" i negovoto intervju vo spisanieto "Delo" so naslov "Na site moi oponenti im nudam javen duel". Re{ava~ki pridones za razotkrivaweto na t.n. "tabu-temi" vo Republika Makedonija dadoa statiite na profesor Dimitar Dimitrov za "Makedonskiot identitet", statijata na Aleksandar Lepavcov "Mo`e li da se slika na bugarski?", pamfletite na Mile Nedelkovski vo spisanieto "Delo", statijata "Ispit za Makedonija, me~ protiv porobuva~ite" od Hristo Mihailov, objavena vo "Glas" (dekemvri). Me|u statiite koi gi razbranuvaa duhovite vo Republika Makedonija so svoite radikalni idei za revizija i preobmisluvawe na istorijata bea i polemi~kite statii na liderot na DPMNE Qub~o Georgievski za nacionalnoto pomiruvawe, objaveni vo "Puls" na 7.6. i 14.6.1995 god. (spisanie "Vardar" str.25-27 i natamu, specijalen broj posveten na Van~o Mihajlov, izdanie 1997 godina)".

^itaj}i gi ovie redovi na velikobugarskiot juri{nik Dobrin Min~ev, ne mo`eme, a da ne go zapra{ame g-not Georgievski: Koj toa ovojpat mu podmetnuva nemu i na negovata vrhovisti~ka tajfa bugarofilstvo? Gi prepoznava li g-not Georgievski poso~enite "vidni intelektualci" (koi bea ili se) vo najvisokite strukturi na Partijata so koja rakovodi - vo Izvr{niot komitet (Dimitar Dimitrov), vo Sovetot na intelektualcite (Aleksandar Lepavcov), vo redakcijata na partiskoto glasilo "Glas" (Mladen Srbinovski i Qup~o Jakimovski) itn. I, ako navistina e Makedonec (kako {to samiot izjavuva) koj se bori za makedonskata (a ne za bugarskata) kauza, toga{ ne se zasramuva li barem malku {to e falen i vospevan tokmu od onie koi otvoreno se borat za Bugarija "od Ohrid do Crno more i od Dunav do Beloto more"?

Vo po~etokot na septemvri 1995 godina Dimovska, zaedno so Dimitar Dimitrov i \or|i Naumov, prisustvuvaat na Kongresot na MPO vo Amerika. Spored informaciite dobieni od tamu, za vreme na prestojot vo Amerika Dimovska i Dimitrov (asistentot i profesorot - po marksizam i samoupravuvawe!) otvoreno zastapuvale probugarski stavovi poradi {to nastanala `estoka raspravija so sinot na Naumov - Vasko koj bil vo privatna poseta na Amerika. Na Kongresot na MPO nastapile Dimovska i Dimitrov koi na MPO-vcite im gi prenele pozdravite od "makedonskite Bugari vo VMRO-DPMNE".

Vo dekemvri 1995 godina vo partiskoto spisanie "Glas" br.23, Srbinovski go objavuva tekstot "Prirodata na makedonskiot standarden jazik" vo koj otvoreno go negira postoeweto na makedonskiot literaturen jazik, tretiraj}i go kako dijalekt na bugarskiot jazik, so `estoki kritiki na Misirkov koj spored nego e "apostol na makedonizmot" i Bla`e Koneski koj e "papa na makedonizmot". Taka, spored nego: "Makedonskiot, prostej{i nekni`oven bolgarski govor, na toj na~in politi~kata alhemija go izdigna na rang na najmlad literaturen jazik me|u site slovenski jazici koj dotoga{ pove}e od eden milenium ramnopravno u~estvuva{e vo razvojot i obogatuvaweto na najstariot kni`even slovenski jazik - bugarskiot...".

Dimovska zastapuva identi~en stav, kako i liderot Georgievski, za ilindenskite dejci: "Druga pri~ina za isfrlawe na Van~o Mihajlov i Todor Aleksandrov od makedonskata istorija i nivno proglasuvawe za simboli na zloto e toa {to se izjasnuvale kako makedonski Bugari. Vpro~em toj fakt se odnesuva za site dejci od VMRO...N.H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandanski, M. Gerxikov i H. Tatar~ev se izjasnuvale kako Bugari. Istoto ~uvstvo go imale i site na{i prerodbenici od krajot na minatiot i po~etokot na ovoj vek..." ("Glas" br.21/22, str.10).

Vo "Glas" br.23 na naslovnata stranica e izve{tajot na t.n. "Karnegieva komisija" od popisot na naselenieto vo Makedonija vo 1914 godina spored koj na teritorijata na Makedonija, celokupnoto naselenie bilo bugarsko. Ovaa posebna reklama e prosledena i so soodveten tekst so naslov "Nova Karnegi komisija za Balkanot" od avtorot Donka Cvetkovska (psevdonim {to go koristi Dosta Dimovska) za koja ovoj izve{taj e "zbirka na dragoceni dokumenti i izvor na podatoci za sostojbite na ovie prostori", a negovata aktuelizacija vo "Delo" }e ja prodol`i Aleksandar Lepavcov. Tekstot na "Cvetkovska" e prosleden so faksimili na geografski karti na Makedonija "pred i po Bukure{kiot dogovor" (Sanstefanska Bugarija) od koi "jasno" se gleda deka Makedonija pred Bukure{kiot dogovor bila "bugarska"! Za odbele`uvawe e {to Georgievski, nastapuvaj}i na makedonskata i drugi nezavisni televizii, vo nekolku navrati }e ja potencira vrednosta i validnosta na izve{tajot na Karnegievata komisija kako "edinstven validen i me|unarodno verifikuvan dokument" za Makedonija od po~etokot na ovoj vek.

Vo fevruari 1996 godina vo [tip se organizira promocija na knigata "Todor Aleksandrov - od avtonomija do samostojna dr`ava" koja, spored soznanijata, e otpe~atena vo Bugarija, ilegalno prenesena vo Makedonija, a listot so oznakata deka e pe~atena vo Skopje e dodaden podocna! Na promocijata prisustvuva re~isi kompletnoto bugarsko lobi vo Makedonija (re~isi site ~lenovi na VMRO-Tatkovinska na ~elo so Dimitar Crnomarov, bugarskiot ambasador, bugaromanskiot del od DPMNE na ~elo so Qup~o Georgievski i Dosta Dimovska).

Za demaskirawe na su{tinata i celite na bugaromanskata aktivnost vo Republika Makedonija, posebno se izdvojuva intervjuto so Georgi Mladenov, lider na otcepenata i malubrojna frakcija na MPO vo Kanada koja zastapuva najtvrda, ~isto bugarska linija sprema Makedonija i makedonskoto nacionalno pra{awe.

Ako stavovite na Mladenov gi povrzeme so nekoi drugi fakti - negovoto li~no prijatelstvo so Georgievski, (na kogo mu e li~en doma}in pri negovite poseti na SAD i Kanada), prijatelstvoto na Georgievski so pretsedatelot Stojanov, premierot Kostov i ministerot za nacionalni pra{awa na Bugarija, potvrdenata sorabotka so "Delo" i dobar del od bugaromanskoto lobi vo Makedonija ({to go priznava i samiot Mladenov), dobieniot podatok deka vo Viena - Avstrija postoi i deluva Makedonsko-albanski komitet koj raboti isklu~ivo na realizacija na formulata na Van~o Mihajlov za podelba na Makedonija i seto toa go proanalizirame niz prizmata na konkretnata politika {to DPMNE i nejziniot lider Georgievski ja vodat, neizbe`no se nametnuva logi~en zaklu~ok deka politikata na DPMNE izvonredno korespondira i prakti~no e komplementarna so antimakedonskoto scenario na bugaromanite.

Posledicite od vakvite sostojbi za DPMNE mo`at da bidat pogubni ili kako {to navesti Aleksandar Donski od [tip vo svojot napis vo "Fokus": "VMRO-DPMNE }e ja uni{tat bugaromanite".