DALI SINODOT I PONATAMU ]E GO TURKA NARODOT VO RASKOL?

Makedonskoto sonce e simbol na makedonskata vistina. Ne popusto na pravoslavnite ikoni Sveta Bogorodica go nosi makedonskoto sonce kako znak na bo`estvenosta na plodot {to go nosi vo sebe. Zatoa, ne smeeme da dozvolime vesnikot koj go nosi ova zna~ajno ime da bide mesto od kade {to }e se {irat lagi i zabludi.

Za mediumite vo Makedonija, neodamne{nite vesti za registriraweto na "Makedonska pravoslavna crkva za Avstralija" be{e povod povtorno da se navratat na avstraliskoto crkovno pra{awe.

Diskiusiite na ovaa tema se pove}e od potrebni. No, otvorenosta na "Makedonsko sonce" ne smee da bide izgovor na negovite stranici da bidat dopu{teni niskosti od kalibarot na serijata "Sekta{tvo pome|u Makedoncite vo Avstralija". Napisot na proto|akon Slave Projkovski e prepoln so sitna zloba, kavgaxistvo i navredi. Nema potreba da se dava kakov bilo odgovor ili da se komentiraat navodite od napisot na otec Projkovski. Da se zafatime so diskusii na kavgaxisko nivo, bi zna~elo deka na ovoj vesnik }e treba da mu dademe posoodvetno ime, kako na primer "Makedonska rekla-kazala" ili "Ti rekov - mi re~e", za naslovot da odgovara na sodr`inata.

Najnoviot poteg na crkovnite op{tini od Avstralija e znak deka na site im e dosta od zborovi i deka e vreme kone~no da se sprovedat vo delo tolkupati najavuvanite merki za za{tita na Crkvata od bezobzirniot vladika. Sinodot na MPC ve}e nema kade da bega. Odgovornosta na vladicite od vrvot na MPC e istoriska. Dali i ponatamu }e go turkaat makedonskiot narod vo raskol, ili }e soberat sili da gi priznaat svoite gre{ki i }e ja smenat dosega{nata predavni~ka politika – izborot e nivni. Na Sinodot mu e daden jasen i nedvosmislen predizvik. Ne mo`e do beskone~nost da se tolerira nivniot dosega{en odnos, postojano da se krijat od odgovornosta i na obvinenijata koi se neprijatni za niv, a za koi znaat deka se vinovni, da odgovaraat na eden edinstven na~in – so mol~ewe. Nema da im pomogne ni toa {to se obiduvaat da go storat preku va{iot vesnik: da anga`iraat nekoj od podolnite skalila na hierarhijata, so ne najkulturen na~in, da gi pretvori diskusiite vo kavgaxistvo, i so toa da se izbegne vistinskata tema.

Vladicite od Sinodot se povikani. Odgovorot treba da go dadat samite, za{to toa e nivna dol`nost, a ne na nekoj siten sve{tenik so koj mo`at da si poigruvaat kako {to sakaat. Za toa dali MPC }e bide edinstvena i zaedni~ka za makedonskiot narod po siot bel svet, odlukata i te`inata na odgovornosta e vo racete na arhijereite od Sinodot na MPC. Vreme e da poka`at deka navistina se sposobni da ja nosat taa odgovornost.

CRKOVNITE OBJEKTI SE NA NARODOT

Ako se vratime malku ponazad, pred 30-50 godini, }e se prisetime deka za odredeni temi i problemi, mnogu malku se zboruva{e ili pi{uva{e preku pi{anite mediumi, a takvite temi bea ~estopati i tabu-pra{awa. Edno od tie gorlivi pra{awa sekako be{e i pravoslavieto ili poto~no, strogo be{e kontrolirano odewe vo crkva na lica koi se deklariraa kako ~lenovi na nekoja vlijatelna partija. Vo odredeni momenti, vo bo`jite hramovi se ode{e skri{um i tajno za nekoj da ne go vidi, a me|u istite bea ven~avkite, kr{tevkite i sl.

Po osamostojuvaweto na dr`avata, tabu-temite se osamostoija i sekoj mo`e slobodno da si ja izrazuva voljata spored svoe ubeduvawe, {to zna~i deka veronaukata ve}e javno se deklarira, a svedoci sme i na masovnoto zboruvawe i pi{uvawe preku mediumite.

Vakvata sostojba e za pozdravuvawe i vo idnina treba da se gradat, renoviraat i neguvaat hristijanskite objekti i hramovi, bez ralzika {to s# u{te se spomnuva i upotrebuva re~enicata: Crkvata e oddelena od dr`avata.

Od druga strana, mnogu malku se spomnuvaat ili obelodenuvaat odredeni problemi vo crkvite, vo upravite, sostojbata so prihodite i rashodite, sobranite podaroci, sredstvata i sekako kade tie se tro{at i koj go sobira masloto.

Sakam da ka`am deka i vernikot i donatorot imaat pravo da znaat koj gi koristi sredstvata od vernicite i donatorite koi gi davaat za bo`em li~no zdravje. Kolkava plata i privilegii imaat sve{tenicite, kakva korist imaat site okolu niv i sekako upravite. Vernicite treba da znaat deka site izbrani crkovni upravi i odbori imaat mandat od ~etiri godini so pretsedatel, zamenik-pretsedatel, sekretar, blagajnik, magacioner. Potoa, treba da se odr`uvaat godi{ni sobranija so masovno prisustvo na vernicite, bidej}i treba da se znae deka vakvite raboti, vo mnogu crkvi i hramovi se zabo{tuvaat i skoro site raboti gi vr{i ili protojerejot ili eden ~ovek od upravata i toa po pet, deset, pa i pove}e godini, {to zna~i deka se bo`jite hramovi se privatiziraat i taka doa|a do revolt i nedoverba vo crkvite i tamo{nite upravni odbori.

Vo idnina, ako sakame veronaukata i crkvite (zaedno so sve{tenite lica i crkovnite odbori koi nekade se postavuvaat od rakav) da imaat mir, prosperitet i blagostojba, vakvite raboti da se reguliraat ~esno i korektno, bidej}i i hramovite, i manastirite i site drugi vakvi objekti se na narodot i vernicite, a ne ne~ija privatna i li~na svoina.

Gorda Makedonka sum, sre}na, pravoslavna sum, so du{a i srce za Makedonija, {to bi rekle nekoi {to me znaat - makedonska lavica. Vo periodot na {kolskiot raspust vo Ju`na Germanija, vo avgust mesec, ne go ~itav na{iot i va{ vesnik "Makedonsko sonce". Po vra}aweto od tatkovinata i prekrasniot odmor prv broj mi be{e od 7.09 2000 i vedna{ me privle~e stranica 8, 9, 10 kade {to gospodinot Todor Petrov si ja brani vistinata od kleveteweto deka e toj vinoven za molebenot i proslavata na 24.05. 2000, odnosno za toa {to nema{e proslava vo Elvangen - Germanija.

So golemo pravo velam deka sme presre}ni nie Makedoncite poradi toa {to na{ite vesnici ne gi ~itaat mnogu Germanci, za{to }e se uverat vo toa deka nie i samite ne se sakame, a kamoli nekoj drug da n# saka. Se klevetime eden so drug i se tu`akame. Mesto da si pomogneme, nie si odmognuvame. Da se zasramime!

Vo 1999 godina "pokrovitel" na proslavata za Sveti Metodij vo Elvangen be{e Ministerstvoto za iselenici so eks-ministerot M. Trenevski. Toj zaedno so MPC, odnosno g. Gorazd, se vinovni za toa {to ovaa godina propadna slavata vo Elvangen - Germanija. Ni gi isfrlija pretstavnicite od Ambasadata, ni go promenija odnosot na klubovite i crkvite i na samata proslava ne dozvolija da bidat pozdraveni pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres, g. T. Petrov, i pretstavnikot na makedonskata Ambasada vo Berlin - Bon, koi so golemo pravo prisustvuvaa samo na molebenot, a ne i na proslavata za prvpat po ~etiri godini. A blagodarenie na obo`avatelite od g. Petrov i ~lenovite na SMMK od Osnabrik, gostite bea najsrde~no pozdraveni od g. Todor Petrov.

Makedoncite od MPC, Ministerstvoto za iselenici i Zdru`enieto na Makedoncite od Ju`na Germanija bea navreme izvesteni deka baraweto za terminot za 24.05. 2000 godina treba da se dostavi najdocna do 30.10. 1999 godina, kako {to prethodno prave{e makedonskata Ambasada od Bon vo sorabotka so Makedoncite od Ju`na Germanija. Baraweto ne be{e dadeno i salata ne be{e platena. A, se zboruva{e deka toa e namera na MPC - idnata godina, t.e. 2000 godina, da ima samo polagawe venci, a s# drugo da bide vo [tutgart.

Da ne barame vinovnici i da ne gi obvinuvame g. T. Petrov i Makedonskata ambasada vo Berlin. Na 6.03. 1999 godina vo [tutgart eks-ministerot Trenevski re~e: Nie vo Ministerstvoto sme za Vas Makedoncite od dijasporata. Ambasadata neka si gi vr{i svoite zada~i ovde. Za `al, ovaa godina la`no e ka`uvaweto za zabrana od gradona~alnikot na Elvangen. Toj samo ne go dozvoli baraniot moment tokmu zatoa {to vo toj moment bea Bugarite vo crkvata i na "Metodius plac". No, i pokraj toa, na vistinskite Makedonci ne im be{e te{ko i pokraj vrne`livoto vreme i bez pop i Vladika da se poklonat pred spomen-plo~ata na Sveti Metodij vo Elvangen za {to poto~no e pi{uvano vo vesnikot "Makedonija" od 15.06. 2000 na str. 26, 27, 28 i 29 od Stojmir Stojanovski. A poradi lo{oto vreme, voobi~aeno za Germanija, g. Gorazd ne be{e li~no na spomen-plo~ata vo Elvangen, tuku isprati nekolkumina so kombe da gi donesat vencite. Na na{iot Sveti Metodij ne mu e va`no cve}eto, tuku prisustvoto na narodot koj za Svetite Kiril i Metodij veli deka se na{i, makedonski svetiteli.

Vo ovaa prilika }e uka`eme na u{te edna rabota. Ako e mo`no vo Rim da odi delegacija od Makedonija na smetka na dr`avata, zo{to da ne odi i za Elvangen delegacija na dr`avna smetka, a ne na smetka na tamo{niot makedonski narod, kako {to be{e slu~ajot vo 1999 godina?! I zo{to treba da se delat makedonskite pravoslavni crkvi od makedonskite klubovi i zaednici?! Koi od niv ne se Makedonci!?

NEPOTREBNO REAGIRAWE OD TV '96

Ne gledame nikakvi navredi, nitu pri~ini za kakvo bilo reagirawe od taa ku}a. I gi citiram potpi{anite g. \uri~i} i g. Z. Lali}: "Jas i mojot kolega 'li~no' bevme na taa ve~er, vo hotelot, a tehni~kiot del, ne bil poradi tro{oci". Zarem tro{ocite ne bi bile isti koga tehni~kiot del bi prisustvuval, a spomenatite gospoda ne. U{te bi ja srabotile i rabotata, za{to se "dojdeni" kako edna seriozna TV-ku}a, a se raboti da ne bile i tie.

Vpro~em, koga site zboruvaat vistina, ne veruvam nikomu, oti nekoi lu|e pravat nepromisleni gre{ki, a kakvi bi pravele ako samo malku porazmislat.

Vtoro, zo{to nekoj da se luti ako sme rekle deka gi finansira, me|u drugoto, i pretprijatieto DOO Bambi od Po`arevac. Na na{eto Zdru`enie bi mu godelo ako od Makedonija za nas nekoj (koj bilo) vodi gri`a. Toa mo`e da bide samo kompliment.

Treto, ako od ovaa TV-ku}a navistina sakaa da neguvaat dobri odnosi me|u dvete dr`avi, zo{to voop{to, gi citiram, bi go izrekle ova: "Preostanatite stavovi ne sakame da gi komentirame, bidej}i smetame deka se li~ni stavovi...".

Prvo, toa ne e li~en stav, tuku stav na pretsedatelot na Zdr`enieto "MAK" koj zad sebe ima dva regiona i 7.000 lu|e. A i zo{to tie bi davale voop{to kakov bilo komentar za na{eto izlagawe vo Kru{evo, na toj nau~en sobir od dijasporata?! Za toa ima, sekako, nadle`ni lu|e.

Ja koristam ovaa prilika i javno gi pokanuvam da dojdat na "Makedonska ve~er" na 17.11. 2000 zaedno so tehni~kiot del, vo ime na pretsedatelot na Zdru`enieto "MAK", gospodin Gojko Ilievski.

So zdravje, pozdrav do site na{inci!