TRAJKOVSKI POVIKA ZA PRIZNAVAWE NA MPC

Pretsedatelot Boris Trajkovski na priemot po povod 2000-godini{ninata od pojavata na hristijanstvoto go povika pravoslavniot hristijanski svet da gi nadmine nesoglasuvawata i da ja priznae samostojnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. Trajkovski istakna deka Makedonija e apostolska i bibliska zemja ~ija crkva, poznata kako Ohridska arhiepiskopija, nekanonski e ukinata vo 18 vek.

Arhiepiskopija e vozobnovena vo Makedonskata pravoslavna crkva, a sega{nata sostojba na nepriznaena crkva poradi predrasudite i nesoglasuvawata so preostanatiot hristijanski svet, samo ja popre~uva sorabotkata me|u narodite, istakna Trajkovski na zav~era{niot priem vo Ohrid na koj prisustvuvaa i Arhiepiskopot na Makedonskata pravoslavna crkva g.g. Stefan, del od diplomatskiot kor vo Makedonija i prestavnici na drugite verski zaednici.

Poglavarot na MPC g.g. Stefan obra}aj}i im se na diplomatskite prestavnici vo na{ata zemja, ja naglasi nivnata dol`nost da bidat vistinski tolkuva~i na potrebata na Makedonskata pravoslavna crkva za priznavawe na nejzinata samostojnost i nezavisnost. Toj go iznese nakratko postanokot na hristijanstvoto na ovie prostori i na makedonskata crkva, za ~ij osnova~ se smeta apostolot Pavle. Od ovde, verata niz siot svet ja {irele Svetite bra}a Kiril i Metodij, kako i nivnite u~enici Svetite Naum i Kliment Ohridski, koi se smetaat i za osnova~i na Ohridskata arhiepiskopija.

Zamenik-pretsedatelot na Vladata, Vasil Tupurkovski, po vra}aweto od Va{ington, ostvaril sredba so rakovodstvoto na "Alkaloid" i pritoa bilo razgovarano za nastanatata situacija okolu proverkite i kontrolite koi se vr{at vo ovaa kompanija, a vo ramkite na najavenata revizija na privatizacijata vo pove}e makedonski firmi.

Edno od klu~nite pra{awa za ostvaruvawe na reformite e zaokru`uvawe na procesot na privatizacijata. Zatoa sum uveren deka najavenata revizija ne e na~in da se zaokru`i toj proces, tuku naprotiv, toa }e go zapre i }e sozdade politi~ki problemi, ne samo vo dejstvuvaweto na koalicijata, tuku voop{to za Republika Makedonija, istakna Tupurkovski.

Nad 40 sve{tenici na Bregalni~kata eparhija upatija peticija do Svetiot sinod so koja go izrazuvaat nezadovolstvoto od {estmese~noto administrirawe na gospodinot Jovan Dremvicki. Celta na nivnata peticija e toj da bide razre{en, bidej}i kako {to naveduvaat osnovnata pri~ina za nivnoto nezadovolstvo e visokiot stepen na samovolie vo upravuvaweto so Eparhijata (vo delot na materijalno-finansiskoto rabotewe), kako i zapla{uvawata i ucenite kon sve{tenicite i {ireweto na elinizam.

Bregalni~kiot administrator, pak, na ovie `estoki obvinuvawa gleda kako na organiziran bunt protiv episkopskoto ureduvawe na crkvata, a sve{tenicite nemaat pravo da izbiraat, da postavuvaat i da baraat razre{uvawe na episkopot, bidej}i toa ne go dozvoluvaat kanonite.

Na Aerodromot "Skopje" zav~era po~na izgradbata na tehni~ko- administrativen objekt {to pretstavuva treta faza od rekonstrukcijata na na{eto glavno aviopristani{te. Kamen-temelnikot na noviot objekt, vo prisustvo na premierot Georgievski i pove}e ministri od Vladata, go postavi vicepremierot Vasil Tupurkovski, koj pritoa istakna deka so ovoj kapitalen objekt }e & se pribli`ime na Evropa po standardite i uslugite. Stanuva zbor za zgrada so podrum, prizemje i tri kata vo koja }e bidat smesteni operativniot centar na aerodromot, informativniot centar, zatvoreniot TV-krug, policiskata stanica, carinata i drugi slu`bi i zatoa taa pretstavuva "krvotok" na sekoj aerodrom.

Konceptot na realizacija na privatizacijata i strukturnite reformi sozdade armija ste~ajni rabotnici i tehnolo{ki vi{oci, {to spored ekonomskite eksperti se tretira kako eden od faktorite koi najmnogu pridonesuvaat za vlo{uvawe na op{tata materijalna i socijalna struktura na naselenieto vo Makedonija. Spored podatocite na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe, po osnova na ste~aj i tehnolo{ki vi{ok, za osumte meseci od godinava se evidentirani vkupno 5.068 novi lica, pri {to najvisok e brojot na prijavenite vo april i maj - 1.259 i 1.109 lica. Vkupniot broj, pak, na korisnici na pari~en nadomest od Zavodot iznesuva 35.168 i vo nego se vklu~eni, pokraj ste~ajcite i tehnolo{kite vi{oci, i sezonskite rabotnici i povtorno vrabotenite ste~ajni rabotnici.

Spored g. Timotej, Makedonija i Ohrid se `iv, otvoren i neprocenliv muzej i riznica vo koja se sodr`ani i se prepoznavaat izminatite 20 vekovi na hristijansko bitisuvawe. Posebno vnimanie predizvika nastapot na d-r Mihajlo Georgievski, koj na makedonskata i svetska slavisti~ka javnost za prvpat & go poka`a novootkrienoto "Izborno evangelie od 16 vek".

Stanuva zbor za eden od najubavite pronajdeni rakopisi i za~uvani originalni knigi. Redok kni`even spomenik vo makedonskoto kni`evno nasledstvo, redok po svojata sodr`ina, golemina i ubavina, re~e Georgievski. Evangelieto ima 239 stranici, napi{ano e so kaligrafsko ustavno pismo od 16 vek, so dvoerov pravopis i so interpukcija izrazena niz to~ki, dve to~ki i zapirki, kako i so crveno i crno mastilo.

Fakultetite na dvata univerziteta vo zemjava, na prvi oktomvri, oficijalno gi otvorija vratite za nad 30.000 studenti. Sudej}i spored rezultatite od prviot i vtoriot upisen rok, vo novata akademska godina svoite studii }e gi po~nat okolu 8.000 bruco{i. Najgolemiot del, blizu 6.000, se zapi{ani na fakultetite na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje, dodeka okolu 2.000 bruco{i si obezbedile mesto na Univerzitetot "Sveti Kliment Ohridski" vo Bitola.

Od 4 do 14 oktomvri vo Kumanovo se odr`uva manifestacijata "Denovi na komedijata 2000", na koja u~estvuvaat ~etiri teatarski ansambli od Republika Makedonija i eden od Leskovac, SR Jugoslavija.

Na scenata na Centarot za kultura "Trajko Prokopiev", se pretstavi Narodniot teatar od Veles so "Komedija", vo re`ija na Aleksandar Iliev, potoa i Dramskiot teatar od Skopje so pretstavata "Poblisku" vo re`ija na Slobodan Unkovski.

Predviden e nastapot i na Narodnoto pozori{te od Leskovac SR Jugoslavija so komedijata "Dr`avna tajna", po {to sledi nastapot na Narodniot teatar od Prilep so pretstavata "Gradskiot saat" od Kole ^a{ule. Narodniot teatar od Bitola, koj }e nastapi na 13 i 14 oktomvri }e prika`e dve pretstavi "Qubov i pijano" vo re`ija na Kole Angelovski i "Krotewe na furijata" od [ekspir, vo re`ija na Dimitar Stankovski.

Andreas Hefer, direktor na fotografija na germanskiot film "Legendata za Rita", {to go re`ira{e oskarovecot Volker [lendorf, e dobitnik na "Zlatna kamera 300", najvisoko priznanie na me|unarodniot festival na filmska kamera "Bra}a Manaki" vo Bitola.

Me|u drugite nagradi, tri~lenoto me|unarodno `iri, nagradata za re`ija, vo nacionalna konkurencija, mu ja dodeli na Vasil Hristov za filmot "Pismo", nagradata "Kodak 1999" mu e dodelena na snimatelot Dejan Dimeski za filmot "Mis Amnezija", a nagradata "Kodak 2000" mu e dodelena na dokumentarniot film "Roza" na avtorskiot tandem, re`iserkata Maja Mladenovska i direktorot na fotografija, Dejan Dimeski.

Na vtori oktomvri vo Struga se odr`a Seminarot za maloletni~ka pravda vo ~ija rabota u~estvuvaa okolu 60 stru~ni lica od razli~ni segmenti na pravdata na Republika Makedonija, kako i {est eksperti od @eneva od me|unarodnata organizacija za internacionalna za{tita na decata. Seminarot go otvori zamenik - ministerot za pravda na Republika Makedonija, Zoran Stojanki}. Celta na ovoj sobir koj go organizira Kancelarijata na UNICEF vo Skopje be{e zgolemuvawe na svesta za pravata na mladite koi do{le vo sudir so zakonot i podobruvawe na tretmanot na maloletnite prestapnici vo popravnite domovi.

Proektot za za{tita na izvorot Ra{~e od zagaduvawe na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS), {to proizleze kako posledica od begalskata kriza na Kosovo, se o~ekuva da bide zavr{en vo prvata polovina na oktomvri.

Vkupnata finansiska konstrukcija na proektot iznesuva 34.039.966 denari, vo koja kako glaven finansier se javuva MCMS, koj donira 32.789.966 denari, eden milion denari od sredstvata se kompenzacionen fond na FARE, a okolu 250.000 se sredstva na `itelite na Ra{~e.

"So realizacija na proektot se zapo~na vo april godinava i so nego predvideno e da se postavi kompletna kanalizaciska mre`a, kako i pro~istitelna stanica, so koja }e se ovozmo`i pro~istuvawe na 90 otsto od otpadnite vodi", re~e Gonca Jakovleska, rakovoditel na Oddelenieto za informacii na MCMS.

Minatata nedela skopskata policija uapsila ~etvorica falsifikatori na {engen-vizi, vo skopskata naselba Karpo{. Policijata intervenirala vo stanot oti falsifikatorite ne gi platile kirijata i smetkata za telefon i gi uapsila otkako otkrila deka tamu postoi mini-laboratorija.

Inspektorite od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zaplenile 13 paso{i, devet pe~ati i {tembili na Fondot za zdravstvo, Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, Zavodot za vrabotuvawe i na firmi {to rabotele so stranski partneri. Falsifikatorite odli~no ja organizirale svojata rabota, a za uslugite naplatuvale od 2.000 do 2.500 germanski marki.