MAKEDONCITE SO ORU@JE GO BRANELE SVETI ANDREJ - PRVIOT ISUSOV APOSTOL!

Vo po{irokata javnost malku e poznato deka Sveti Andrej prestojuval i vo Makedonija! Vo vrska so ova vo negovoto `itie ~itame:

"A, koga po stradawata na Gospod, voskresenieto i voznesenieto, Sveti Andrej, kako i preostanatite apostoli go primi Svetiot duh, koj vleze vo nego vo vid na ognen jazik, i koga so kocka bea odredeni zemjite, nemu mu se padnaa zemjite: Vitinija, Propontida so Halkidon i Vizant, Trakija i Makedonija... Ovie pokraini i gradovi sveti Andrej gi propatuva propovedaj}i go Hristos" (@itija...noemvri, str. 825).

Po s# izgleda deka Sveti Andrej podocna povtorno ja posetil Makedonija. Dokaz za ova imame vo prodol`enieto na negovoto `itie, kade {to ~itame deka toj, po posetata na Rusija, zaminal za Rim, a ottamu povtorno do{ol na Balkanot. Vo vrska so ova ~itame:

"Po posetata na gornite ruski gradovi, kade {to denes se nao|a Novgorod, posetuvaj}i go i Rim, toj se vrati vo gr~kata pokraina Epir i povtorno otide vo Trakija" (isto, str. 828).

Zna~i, od Rim Sveti Andrej do{ol vo Epir, a ottamu zaminal za Trakija. Sekako deka ne e mo`ano od Epir da se zamine za Trakija bez da se pomine niz Makedonija. Ova e dokaz deka Sveti Andrej dvapati prestojuval vo na{ata zemja, {to isto taka pretstavuva podatok za po~it!

Za doa|aweto na Sveti Andrej vo Makedonija, vo ovoj rakopis ~itame:

Vo prodol`enie ~itame deka Sveti Andrej do{ol vo Filipi. Tamu imalo dvajca bra}a bogata{i od koi edniot imal dve }erki, a drugiot dva sina. Bidej}i vo gradot nemalo tolku bogati kako niv, dvajcata bra}a se dogovorile da gi o`enat svoite deca me|usebno, t.e. dvata sina na edniot brat da se o`enat za dvete }erki na drugiot. No, pred svadbata na son na bra}ata im se javil Bog koj im rekol da go po~ekaat doa|aweto na negoviot sluga Andrej i da ne gi pravat svadbite dodeka ne dojde toj. Bra}ata taka i napravile. Po tri dena do{ol Sveti Andrej i tie mu ka`ale za nivniot son. Toga{ toj im objasnil deka e grev bliski rodnini da se `enat i ma`at pome|u sebe. Bra}ata go prifatile ovoj sovet na Sveti Andrej i gi otka`ale svadbite. Ponatamu ~itame deka nekoj mlad bogata{ od Solun po ime Ekso, bez znaewe na svoite roditeli, mu se pridru`il na Sveti Andrej, sledej}i go za vreme na negovite propovedi. Koga razbrale negovite roditeli deka nivniot sin e vo Filipi, mu ponudile mnogu darovi za da se vrati kaj niv vo Solun. No, Ekso gi odbil darovite i ostanal so Sveti Andrej. Roditelite mnogu se nalutile i anga`irale lu|e za da go ubijat nivniot sin. Ekso go pre`iveal obidot za ubistvo. Vo ovaa epizoda se spomnuva imeto na eden `itel na Filipi, po ime Lizimah, koj zastanal na stranata na Ekso. Ova ime isto taka go imalo i vo postariot anti~komakedonski onomastikon.

Vo prodol`enie ~itame deka Sveti Andrej zaminal za Solun. Tamu, vo imeto na Isus, uspeal da go izle~i sinot na solun~anecot Karpijan, koj bil te{ko bolen, a napravil i drugi ~uda. Kaj nego vo Solun do{ol nekoj Medija od Filipi koj go zamolil da se vrati tamu za da go izlekuva i negoviot sin. Sveti Andrej ja poslu{al negovata molba i se vratil vo Filipi, kade go izlekuval sinot na Medija. Tamu ja izlekuval i }erkata na filipjanecot Nikola, koj vo znak na blagodarnost mu ponudil skapi darovi, koi Sveti Andrej gi odbil. Vo prodol`enie na ovoj tekst ~itame deka (citat): "Negovata slava se ra{iri niz cela Makedonija". Do{le i mnozina filozofi za da diskutiraat so nego.

Me|utoa, rimskiot prokonzul Virinus se voznemiril poradi raste~kiot ugled na Sveti Andrej, poradi {to ispratil vojnici za da go zarobat i dovedat kaj nego. No, koga vojnicite do{le kaj Sveti Andrej, negovite brojni pridru`nici se fatile za oru`jeto za da go branat. Sveti Andrej go spre~il krvoprolevaweto. Toga{ na lice-mesto stignal prokonzulot, koj po~nal da go ispra{uva Sveti Andrej. Prokonzulot mu rekol na Sveti Andrej deka e vol{ebnik {tom uspeal da napravi tolku ~uda i go pra{al zo{to go tera narodot da se otka`e od svoite bo`estva. Sveti Andrej odgovoril deka ne e vol{ebnik, tuku deka e Isusov apostol i deka ~udata ne gi pravi toj, tuku Isus. Prisutniot narod po~nal da go brani Sveti Andrej, a prokonzulot po~nal da im se zakanuva, velej}i deka }e go zapoznae imperatorot so ovoj obid za bunt. Vo vrska so seto ova vo istiot rakopis ~itame:

Bez razlika na verodostojnosta na pogolemiot del od podatocite vo ovoj apokrifen rakopis, mislam deka vo gorenavedeniot dijalog ima vistina vo smisla na toa {to i navistina edna od pri~inite poradi koja Makedoncite go prifa}ale hristijanstvoto bila nivnata te{ka sostojba pod vlasta na Rimjanite. Vo gorenavedeniot izvadok duri se ~uvstvuvaat i elementi na politi~ki otpor kon Rimjanite, posebno preku potenciraweto na makedonskata etni~ka pripadnost i nivnata re{enost javno da se otka`at od oficijalnata dr`avna religiozna opredelba vo Rimskata Imperija, za i na toj na~in da se sprotivstavat na rimskiot okupator. Makedoncite ne se upla{ile duri ni od mo`nata reakcija na carot poradi nivnoto javno otfrluvawe na eden zna~aen segment od rimskata vlast, a vidovme deka bile podgotveni i so oru`je da go branat prviot Isusosv apostol. Zna~i, ovoj izvadok sosema odgovara na vistinskata sostojba kakva {to toga{ bila vo Makedonija.

Vo prodol`enie ~itame za zaminuvaweto na Sveti Andrej od Makedonija, za vreme na koe bil sleden od mnogu Makedonci. Ovde ~itame:

Ovde ~itame za Makedonecot Antim, koj im pomognal da se rasporedat. Po dvanaeset dena plovidba, stignale vo Patra vo Ahaja. Taka zavr{il prviot prestoj na sveti Andrej vo Makedonija.

Ve}e spomnavme deka i pokraj prifatenosta na teorijata za evrejskoto etni~ko poteklo na Sveti Andrej, negovoto ime nesomneno deka e ime so ~ist balkanski koren. Rekovme i deka Sveti Andrej bil roden vo Vitsaida - grad {to tokmu Makedoncite svoevremeno go pro{irile, a verojatno i naselile (makar i delumno).

Vo Makedonija prestojuvala u{te edna golema li~nost na hristijanstvoto. Toa e svetiot evangelist Matej, koj e avtor na Evangelieto po Matej od Noviot zavet i e eden od dvanaesette Isusovi prvoapostoli. Ve}e rekovme deka postoi mislewe deka Sveti Matej go napi{al svoeto Evangelie vo makedonskiot (maloaziski) grad Antiohija. No, toa ne bilo s# vo odnos na vrskite na Sveti Matej so Makedoncite. Vo na{ata po{iroka javnost malku se znae deka toj i li~no prestojuval vo Makedonija! Vo vrska so negovata poseta na na{ata zemja, vo komentarot za negovoto `itie, ~itame:

"Spored ka`uvawata na nekoi Sveti Matej go propovedal Hristovoto evangelie i vo Makedonija" (@itija... avgust, str. 148).

Vo samoto @itie na Sveti Matej, pak, sosema jasno pi{uva deka svetiot evangelist Matej i navistina prestojuval vo Makedonija. Ovde ~itame:

"Otkako otpatuva od Erusalim, svetiot apostol Matej go propoveda{e Evangelieto vo mnogu zemji. Blagovestuvaj}i go Hristos toj ja propatuva Makedonija, Sirija, Persija, Parkija i Midija, kako i cela Etiopija ..." (@itija...noemvri, str. 508).

Prethodno spomnavme deka i svetite evangelisti Jovan i Luka prestojuvale vo Makedonija. Ova zna~i deka duri trojca, od ~etvoricata evangelisti, prestojuvale vo na{ata zemja.

Postoi mo`nost deka vo Makedonija prestojuvala i Sveta Marija Magdalena. Vo nejzinoto `itie ostanalo zapi{ano deka taa propatuvala mnogu zemji. Ovde ~itame:

"Po Voznesenieto Gospodovo taa propatuva niz mnogu zemji, blagovestuvaj}i go Hristos, isto kako i svetite apostoli... Potoa sveta Magdalena od Rim otpatuva za Efes kaj sveti Jovan Bogoslov, komu apostolski mu pomagala vo propovedaweto na Evangelieto (@itija... juli, str. 569).

Sosema e mo`no edna od tie mnogu zemji {to gi posetila Sveta Marija Magdalena da bila i Makedonija, koja mo`ebi taa ja posetila na patot od Rim vo Efes.

Od prvite pozna~ajni hristijanski velikani da go ka`eme i toa deka vo Makedonija prestojuval i Sveti Parmen, koj bil eden od sedumminata izbrani sveti propovednici. Toj bil izbran li~no od strana na dvanaesette apostoli, po {to bil upaten da go propoveda hristijanstvoto. Pritoa Sveti Parmen prestojuval i vo na{ata zemja. Vo komentarot na negovoto `itie (@itija... juli, str. 691), ~itame:

Vo Makedonija prestojuvale u{te nekolku stotici svetiteli, koi ne bile rodeni vo na{ata zemja. Najgolemiot del od niv prestojuvale na Sveta Gora, na poluostrovot Halkidik. Ve}e rekovme deka sveta Bogorodica za vreme na svojot prestoj na Sveta Gora ja blagoslovila ovaa zemja, po {to Sveta Gora stanala eden od najzna~ajnite duhovni centri na hristijanstvoto vo svetot, a sekako deka taka e i denes, iako makedonskata Sveta Gora se nao|a pod Grcija. Dovolno e da se pro~itaat `itijata (biografiite) na site dosega kanonizirani svetiteli za da se vidi deka gramaden del od niv prestojuvale ili `iveele vo manastirite na Sveta Gora.