Makedonskite (ne) crkovni sostojbi (2)

VERSKIOT EGZODUS NA MAKEDONCITE VO AVSTRALIJA

Pi{uva: proto|akon Slave PROJKOVSKI

  • Sega se namno`ija "spasitelite" na makedonskata nacija, a sekoj novope~en 'mesija" vle~e na nekoja svoja strana i nudi sopstven "patriotizam", pa taka denes Makedoncite najmnogu gi boli glavata tokmu od niv
  • MPC ne se bori za pravoto na imotite na MPCO, tuku za pravata na makedonskite pravoslavni vernici i za svoeto bo`estveno dostoinstvo

A nie Makedoncite, se ~ini, od "~udnata smrt" na Aleksandar Makedonski pa navamu, setiki se predavame edni so drugi za "profit", za plik dolari, za peda niva, za suetno liderstvo, ili od ~ista zavist...

Vo taa 1981 godina, na primer, delegacijata na MPC (mitropolitot Kiril, nadle`en arhijerej i jas kako delegiran pridru`nik od SAS) pri posetata na Makedoncite vo Pert, Zapadna Avstralija, be{e pre~ekana od "gornata - novata" crkva i Crkovna uprava, dodeka "dolnata - starata - uzurpiranata" od onie koi zele pari od nekakvo dru{tvo "Florina" za da se odlepat od MPC, na {to kumuvale i nekoi "najvidni" Makedonci i od Melburn, mo`ev da ja vidam samo obikoluvaj}i ja so vozilo, bez nikade da se zastane. Takvata podelba be{e dovela do sostojba "brat so sestra vo tu|ina da ne razgovara", nebare se du{mani, iako i ednite i drugite bea samo izmanipulirani ta`ni nesre}nici. Naj`ajlosno be{e toa {to bea zloupotrebeni - nivnata vera vo Boga i nivnata verba vo idninata na makedonskata nacija - vrednosti, za koi ne mal broj od niv gi ostavija nepogrebani svoite roditeli - borci po planinite na Egejot, a tie, bidej}i FNRJ bila "tesna'' za site da gi prifati, bea raznesuvani po site socijalisti~ki zemji - Romanija, Polska, Rusija, Ukraina, Ungarija i u{te kade ne, pa ne mal broj od niv zavr{ija duri vo Avstralija. Vo taa "dolna - stara" crkva i Op{tina bea investirale site Makedonci od Pert i negovoto opkru`uvawe, no site ve}e ne mo`ea da si doa|aat vo svojata crkva.

Taka dojde i do "no}noto prenesuvawe" na ikonostasnite ikoni od "razbojni~kata" vo "mirnata" crkva, a i dvete bea samo crkvi na na{ite Makedonci, i ni{to drugo. No, vo Avstralija e taka - toj {to e "gazda na crkvata" duri mo`e i policija da povika i da gi spre~i vernicite da vlezat ne samo vo crkvata, tuku duri i vo nejziniot dvor, za{to toa bil "privaten imot", imot na rakovodstvoto, na Op{tinata, a ne na narodot!?!

OTPOROT NA "PRVATA MPO"

Ne pomalo be{e iznenaduvaweto vo Melburn. Tamu za prvpat razbrav kolku bil silen otporot od "prvata makedonska pravoslavna op{tina" ((za Melburn i Viktorija(!)???)) protiv formiraweto na drugite dve makedonski pravoslavni crkovni op{tini - "Sv. Ilija" i "Sv. Nikola". Tamu za prvpat go sretnav i ~i~ko Vasil Mojanov, ~ovek koj vo mojata po~it ostana neizdvoen od mojot tatko, od mojot dedo, od mojot koren...

"Nie vo tie dale~ni vremiwa bevme organizirani vo dru{tvo 'Aleksandar Makedonski'", mi veli dodeka sedevme vo negoviot topol dom. "Imavme sostanok, dojde do raspravija i nekoj me udri so {i{e po glavata. Koga si dojdov doma, mojata Fanija mi veli: 'Vasile, crkvata, crkvata e spasot, samo taka }e najdete mir. Dodeka se sobirate vaka, i natamu }e krvarat glavi...'". Taka, mo`e da se re~e, deka strina Fanija (Bog da gi prosti i dvajcata i da im e lesna zemjata, za{to duri ~ekorea po nea stradaa kako ma~enici), e osnovniot ideen vtemeluva~ na prvata makedonska pravoslavna crkovna op{tina vo Avstralija. Me|utoa, ~i~ko Vasil be{e tivok ~ovek. Ne be{e golem govornik, ne be{e sueten za vlast, pa negoviot glas pri definiraweto na "imeto" na crkovnata op{tina ne bil ni zemen predvid. Parite se sobiraa za gradewe na crkva za site Makedonci vo Melburn i Viktorija, a bez da znae narodot e registrirana Makedonska pravoslavna op{tina za Melburn i Viktorija. Ete, taka se rodi prvata, em crkva, em op{tina, za nabrgu potoa crkvata da stane samo edna od sekciite na Op{tinata i, kone~no, da bide prodadena od ~ovek za kogo crkvata ne pameti deka se pri~estil, ili deka vo nekolkute decenii barem edna{ go otstojal vremeto na edna liturgija do kraj vo hramot. Taka na videlo za prvpat izlegoa pred makedonskite vernici manipulaciite so nivnite religiozni i patriotski ~uvstva...

Se se}avam koga vo hotelot dojde "delegacija" na sredba so vladikata Kiril. Dojde da go moli da izvr{i osvetuvawe na od pred podolgo vreme postavenite konturi na centarot vo Eping, za da videl narodot deka zad centarot stoi Crkvata, a ne deka e ne~ij privaten objekt, pa da po~nel da dava prilozi, za{to dotoga{ nikoj ne sakal nitu dolar da vlo`i vo toj centar. Blagodarenis na toa osvetuvawe, vernicite naskoro, so svoi prilozi, za kratko vreme go izgradija centarot. Sega, ete, i toj ne bil crkoven imot, tuku kompaniski?! A deka u{te toga{ se odelo na minimizirawe na ulogata na Crkvata vo iseleni{tvoto, poka`aa aktivnostite za otcepuvawe na edno KUD (pak pod vlijanie na nekoi agenturi) pri edna druga crkva vo Melburn, koe otkako za kratko vreme uvidelo deka bez crkvata nema idnina, pokajni~ki se vratilo pri svojata crkva, koja & go "za~nala" negovoto postoewe.

Toga{ vo Melburn se odr`a i edno ~udno Eparhisko sobranie. Treba{e pred vladikata, odnosno pred Sinodot na MPC, da se ostavi vpe~atok deka, ete, site se zaedno i edinstveni, iako i toga{ neopravdano od nekoi op{tini ne dojdoa delegatite??! Na toa Sobranie za prvpat ja spoznav dlabokata razlika me|u toa {to e Makedonska pravoslavna crkovna op{tina, a {to Makedonska pravoslavna op{tina. U{te toga{ be{e vidno deka crkovnite op{tini se `iv organizam na crkovnoto telo, a pravoslavnite op{tini samo centri na privatnata mo} (kompanii). Me|utoa, toa nikoj energi~no ne go postapuva{e kako "otvoreno pra{awe", nitu od Sinodot, nitu od pretsedatelite, odnosno direktorite. Tie ja polzuvaa Crkvata, a Crkvata se zadovoluva{e so toa {to Makedoncite se, sepak, zaedno i se dru`at me|u sebe. Crkvata najmnogu ne go pokrenuva{e toa pra{awe za{to ima{e dovolno problemi so nepriznavaweto od SPC, so pritesnetosta od KPJ/KPM (vo SRM, na primer skoro otvoreno se vode{e "bitka" za toa koj e prvonadle`en za crkovnite op{tini i nivnite aktivnosti: Maticata, Komisijata, SSRNM ili SVR, a s# so cel najmalku da bide nadle`na MPC (!) ), i poradi nemaweto dovolen arhijerejski kadar nitu za potrebite vo RM, pa s# se sveduva{e na "kanonska vizitacija" na titularniot nadle`en arhijerej, posle ~ie zaminuvawe vedna{ tamu "vladici" bea nekoi drugi lu|e.

Denes takvi bitki pome|u takvi strukturi vo RM nema, no se izrodija ponovi i pobezbo`ni duri i od deklariranite komunisti~ki ateisti. Tie dr`ea do prirodnata etika i ~ove~koto dostoinstvo, barem vo javnite nastapi. Sega se namno`ija "spasitelite" na makedonskata nacija, a sekoj novope~en 'mesija" vle~e na nekoja svoja strana i nudi sopstven "patriotizam", pa taka denes Makedoncite najmnogu gi boli glavata tokmu od niv.

"TOLERANTNA" PRAKTIKA

So osamostojuvaweto na Republika Makedonija, prirodno, se nametna potrebata i od razre{uvawe na ovoj gorliv problem. Za taa cel be{e razre{en dotoga{ nadle`niot arhijerej, Mitropolitot g. Timotej. Ne deka toj ne rabotete dobro, tuku tokmu zatoa {to mora{e da raboti spored do toga{ vostanovenata "tolerantna" praktika i politika na "odlo`uvawe" na razre{uvaweto na gorlivite pra{awa, pa toj, sakal ili ne, be{e upaten na tesna sorabotka tokmu so onie koi (kompaniite) MPC so decenii gi "krote{e", {to pak, predizvikuva{e otvoren revolt kaj "napolno lojalnite" crkovni op{tini, koi bidej}i pobrojni, se bea registrirale vo "inkorporirana eparhija", a aktot na registracijata go donesle vo SAS so izjava: "Eve, Eparhijata e registrirana... Natamu vie vodete gi rabotite... ".

Ovaa novonastanata sostojba, paralelno so nazna~uvaweto na nov arhijerej na MPE za Avstralija, ja ispolzuvaa i nekoi lu|e, (koi vo sozdavaweto i raboteweto na nivnata "semakedonska asocija", imale potreba od "sigurni finansiski izvori"), za da se involviraat vo crkovnite raboti, nadevaj}i se deka na takov na~in }e go zaslu`at "pravoto" tokmu tie da raspolagaat, ako ne so imotite, barem so odreden precizno definiran procent od prihodite na crkovnite op{tini. Golem del od lu|eto koi ja izvr{ile registracijata na Eparhijata, ne znaej}i za nivnite nameri, bile vo tesni komunikacii so vakvite jadra. Taka trgna najnovata lavina na delbi i podelbi, na lojalni i nelojalni, na Makedonci i predavnici, na vernici i nevernici... Taka i nekoi "lojalni" s# pove}e se osipuvaa vo "nelojalni". Nabrgu se poka`a deka takviot upliv vo crkovnite raboti ne bil naiven i dostoen za potcenuvawe. A niv, vo po~etokot, "kako dobronamerni i ~esni Makedonci", be{e gi prifatil duri i novopostaveniot avstraliski Mitropolit Petar, bez da se somneva vo nivnite (ne)~esni nameri. Me|utoa, koga im stanuva jasno deka nivnite o~ekuvawa i nade`i za materijalni pridobivki bile samo nivna pusta `elba, deka vladikata Petar tvrdo i uporno opstojuva vo stavot Eparhijata da bide Eparhija, a ne centar vo koj }e se sudruvaat nekakvi makedonski kvazipatrioti od najrazli~na proviniencija, tie, vo Vladikata Petar viduvaat neprijatel na nivnite "streme`i". No, sepak, prvo se obiduvaat da obezbedat navodna "posredni~ka" uloga za nadminuvawe na sporot, samo za da ostanat bliski do rakovodnite lu|e od crkovnite op{tini, pa koga i toa ne pomina. predvodeni tokmu od Igor Avramovski, sozdavaat strukturi za otvorena diskvalifikacija na Vladikata Petar i kone~no, na MPC.

POSLEDNIOT "USPEH"

Tokmu nivniot posleden "uspeh" e nare~en "Avstralisko-makedonska pravoslavna crkva" (AMPC), samostojna i nezavisna od MPC nitu od koja bilo druga organizacija ili institucija, so isklu~ok na zakonite na Avstraliskata Federacija, nebare nekoj dotoga{ vo Avstralija rabote{e ili mo`e{e da raboti sprotivno na zakonite na Avstraliskata Federacija. Taka vladikata Petar, SAS, pa i MPC od niv se "proglaseni" za beskrupulozni predavnici na makedonskite crkovni i nacionalni interesi, a sebesi se proglasija za "za{titnici". Kako be{e "za{titena" prvata crkva izgradena od Makedoncite vo Melburn ("Sv. Kiril i Metodij"), vo vreme koga Makedonskata pravoslavna crkva ne be{e obnovena i ne mo`e{e crkvata da se registrira pod nejzina jurisdikcija - e mnogu dobro poznato. Vo kakov ambis }e gi vodi Avramovski, doprva }e se iznaslu{ame...! (Izolirani od vernicite, tie }e prodol`at da go rasprodavaat "kompaniskiot" imot, kako {to toa & se "slu~i" na prvata crkva "Sv. \or|i", i }e prodavaat s# dodeka ne go rasprodadat i posledniot imot, sozdavan so sredstva na vernicite - za vernicits, a uzurpiran (registriran ili (pre)registriran) kako kompaniski, odnosno kako privaten imot na grupa lu|e!?!

Makedonskata pravoslavna crkva ispra}a{e arhijerei i sve{tenici za potrebite na pravoslavnite Makedonci vo Avstralija od svoeto konstituirawe do denes. Vo tie napori se vlo`eni mnogu trud i sredstva, pa i semejni drami, no nikoga{ ne bara{e nitu o~ekuva{e "nekakov nadomestok", osven `ivata vera vo srcata na pravoslavnite Makedonci i Makedonki. Ottamu MPC ne se bori za pravoto na imotite na MPCO, tuku za pravata na makedonskite pravoslavni vernici i za svoeto bo`estveno dostoinstvo. Zatoa MPC toa i natamu }e go pravi so polna odgovornost pred Boga, Crkvata i nacijata. ]e postavuva i drugi arhijerei i novi generacii sve{tenici, no nikoga{ ne }e dopu{ti da se gazi svetosta i dostoinstvoto na ona {to e temel na na{eto semakedonsko pravoslavno opstojuvawe.

A deka sekoga{ imalo i }e ima odmetnici, toa ne e ni{to novo. Me|utoa, tie nikoga{ ne }e bidat `iv del od crkovno-nacionalniot organizam na Makedonskata pravoslavna crkva.

Avtorot e sekretar na arhiepiskopskiot Crkovno-prosveten sovet i glaven i odgovoren urednik na "Vesnik", slu`ben list na MPC

(Kraj)


Konstitutivnite paracrkovni aktivnosti odr`ani na:

10 i 11 maj 1997 godina, Inicijativnoto sobranie na Wukastel;

25. 9. 1997 godina, uslovna (?) registracija vo Adelaid;

19 i 20. 8. 2000 godina, konstitutivno sobranie za (samoproglasenata separatisti~ka organizacija) AMPC, vo Melburn.

(Separatisti~ka organizacija na anticrkovni delikventi, raspopi i samorakopolo`eni sve{tenici, nare~ena) AMPC, spored nivniot vremen ustav }e ja rakovodi za taa cel izbran "izvr{en sovet":

- Naum Despotovski (ras~inet pop) - pretsedatel i duhoven stare{ina (~itaj poglavar?!)

- Pavle Arsovski (samoproglasen "sve{tenik") - potpretsedatel;

- Igor Avramovski (nevernik);

- Majkl Radin (deklariran ateist), prv potpretsedava~ i pomo{nik na pretsedatelot i dr.