Imenkata "Bugarin" e glaven argument za kopa~ite na bugarski koreni da tvrdat deka tie porano rasnele i vo na{ata zemja. Ve}e poodamna e ka`ano deka ovaa imenka kaj nas nemala etni~ka sodr`ina, tuku zna~ela "prost, nekulturen, izroden, vulgaren" ~ovek, niva ili drugo. Deka taa imenka ozna~uvala ne{to sramno potvrduva i Paisij koga izvikuva: "O, nerazumna budalo poradi {to se srami{ da se nare~e{ Bolgarin".

Povod da pi{uvam na ovaa tema mi dade edna statija na bugarski nau~nik, objavena vo elitnoto bugarsko nau~no spisanie "Bugarska etnografija" vo tom treti od 1985 g. Statijata se vika: "Za etnonimot Srbi (Sirbi) 'Bugari' vo romanskiot jazik i romanskata toponimija" od Maksim Sl. Mladenov. Vo ovaa statija mo`eme da naideme na mo{ne interesni podatoci kako Romancite gi vikale Bugarite, i za samosvesta na pretcite na dene{nite Bugari.

Imeno, spored bugarskiot revolucioner G. S. Rakovski (XIX vek) "Vlasite gi narekuvaat Bugarite Srbi, a nivniot jazik srbe{ti". Golemiot bugarski nau~nik i nacionalist, Qubomir Mileti~, odbele`uva deka "imeto 'Srbin' se pro{irilo vo Transilvanija i Romanija vo minatiot i predminatiot vek (XVII i XVIII vek b.m.) izgleda so op{to zna~ewe na 'Jugosloven' , bez da se znae razlikata me|u Srbin i Bugarin. Imeno vo ovie vekovi bugarskoto ime imalo zgasnato (bukvalno 'zaglhnalo' b.m.)". Sepak, takvoto tolkuvawe na zna~eweto na zborot Srbi = Ju`ni Sloveni ne e to~no. Spored avtorot na statijata: "Nekoi avtori istaknuvaat deka vo izminatite vekovi so etnonimot Srbi, Romancite gi imenuvale voop{to Slovenite, me|utoa nekoi podatoci svedo~at deka toa se odnesuvalo pred s# na Bugarite". Taka imiwa na mesta so vklu~ena sostavka "Srbi" se sre}avaat vo romanskite teritorii {to se daleku od srpskite.

Vo seto toa vreme na turskoto vladeewe na sever od Dunava `iveat i se doseluvaat mnogu Bugari, no izgleda Romancite od niv ne uspeale da slu{nat deka se tie Bugari, a ne Srbi. Svesta na Bugarite deka se "Bugari" vo turskiot period e tolku "silna" {to osven kako Srbi tie ponekoga{ vo Romanija se ozna~uvani i kako Grci. Taka Romanski odbele`uva deka "Eden od vostanicite (Vasil Panajotov) e ozna~en kako Grk, a narodnosta na ostanatite ili voop{to ne e ozna~ena ili se odbele`uvaat so vobi~aenoto vo romanskite teritorii za Bugarite ime 'Srb' (Sirbi)... Denes (sredinata na XIX vek b.m.), naselenieto na bugarskite sela vo Vla{ko i Moldova, od okolnoto vla{ko naselenie se narekuva Sirbi, makar {to vo niv nema nikakov Srbin".

Faktot {to bugarskite sosedi, Romancite, nemale poim deka nivnite sosedi se vikaat Bugari, se gleda i od edna gramota na vojvodata Eremija Mogila od 1603 g. vo koja se nabrojuvaat raznite narodi ~ii pretstavnici eventualno bi prestojuvale vo seloto V'qani i kade se spomnuvaat Rusi, Muntjani, Ugri, Srbi i Vlasi, a Bugari i pokraj nivnoto prisustvo vo Vla{ko nema, bidej}i se ozna~eni kako Srbi. "Kaj narodot postojat i drugi dva naziva za 'Bugarin', a imeno sarbul i schiai; sarbul poteknuva od vremeto koga ne se pravelo razlika me|u kni`oven Srbin i Bugarin...", veli B. Conev. I "vo arhivskite dokumenti od \urgevo, Bugarite od gradot se poso~uvaat obi~no kako Srbi".

Na po~etokot na XIX vek za Bugarite-preselnici vo Romanija e karakteristi~no "neretkoto im imenuvawe i so imeto 'Srbi' ili 'bugarosrbi' ili 'srbobugari'... nezavisno {to poteknuvaat od Slivensko Jambolsko, Varnensko [umensko, Karnobatsko itn. Neretko tie vo romanskite dokumenti se imenuvaat i kako 'Grci', makar {to imiwata to~no ja izdavaat nivnata narodnost: na primer kako Grci se ozna~eni begalci na ime Stojan, Dobri, Zlati, Pej~o, @eqazko itn". Za da ne pomisli nekoj deka e vo pra{awe samo nekoja gre{ka od strana na romanskoto naselenie koja ne ja odrazuva vistinskata sostojba na svesta kaj Bugarite postojat dokumenti vo koi samite begalci se deklariraat sebesi: "bidejki sme nie Srbi - Bugari, dojdeni od turskata dr`ava, od oblasta Karnobat..." ili: "So molba se obra}ame kon milosta na Va{eto Viso~estvo, deka nie sme Srbi - Bugari od okrugot Vidin..."

Za svesta na bugarskite begalci vo romanskite zemji vo izminatite vekovi svedo~i i toponimijata. Kako {to poka`uva istra`uvaweto na romanskiot istori~ar Jon Donat vo Romanija postojat poveke imiwa na sela {to ja sodr`at imenkata "Srbi", ~ie naselenie e dojdeno od Bugarija ili kako {to se izrazuva toj "na{ite Srbi se dojdeni od Bugarija". Spored nego, imiwata na sela {to ja sodr`at imenkata "Srbi" navistina poka`uvaat "bugarski etni~ki sostav na naselenieto". Ponatamu, vo statijata se nabrojuvaat impresiven broj takvi toponimi. Sli~ni toponimi kako {to tvrdi romanskiot nau~nik K. Veliki se pojavuvaat u{te vo XV i XVI vek t.e. neposredno po potpa|aweto na Bugarija pod turska vlast, pa malku ~udno e toa tolku brzo "zaboravawe" na bugarskoto ime od strana na sosednite Vlasi. Tie navodno i nasproti toa {to bugarskite begalci se imenuvaat sebesi kako Bugari, zapo~nuvaat da gi vikaat Srbi. Deka ne e toa vo pra{awe, tuku takviot naziv e posledica na svesta na samite bugarski emigranti se gleda od faktot {to toponimite so sostavka "Srbi" voop{to ne se sre}avaat vo romanskite teritorii koi se sosedni na Srbija i imaat kompaktno srpsko naselenie, tuku na odale~eni od Srbija prostori koi neposredno se grani~at so Bugarija. Zgolemuvaweto na brojot na takvite toponimi e vo direktna zavisnost od silata na bugarskata emigrantska struja. Imeto Srbi e tolku karakteristi~no za bugarskite emigranti "{to istra`uva~ite sogleduvaat direktna vrska me|u imiwata na selata i bugarskata etni~ka pripadnost na nivnoto naselenie". Paralelno so toa pak, toponimi so sostavka "Bugari" se sre}avaat izvonredno retko vo Romanija i vsu{nost se poznati samo dva.

Za Srbi vo samata Bugarija se spomnuva vo edna vla{ka hronika od XVII vek (konkretno za eden Sirb od Nikopol), a za "1.500 ku}i Srbi vo Vidin" zboruva vo {eesettite godini na XIX vek ruskiot oficer Skolon (se misli deka toa mo`e da se dol`i na eventualen Romanec informator {to izgleda dosta neverojatno).

"Za Romancite i za nivnite sfa}awa so vekovi na jug od Dunava postoela edinstvena slovenska narodnost koja tie ja vikale Srbi". Paralelno so toa, spored J. Jordan, vo romanskiot folklor etnonimot Bugari se sre}ava mo{ne ~esto, po~esto od Srbi. Objasnuvaweto na ovaa zagatka avtorot ne ja dava, no i ne e te{ko da se otkrie. Za Romancite kako sosedi na Bugarija, t.e. kako dobro informirani, bugarskata dr`ava i bugarskiot narod se etni~ki turski i so toa ime tie gi vikaat Gagauzite i Gaxalite vo severoisto~na Bugarija (koi i samite za sebe velat deka se "stari" ili "vistinski Bugari"!), a bezimenite pretci na sovremenite Bugari poradi toa {to nemale ni svoja dr`ava ni svoe ime gi vikale Srbi i gi smetale za ist narod so Srbite, (a {to e po interesno i tie samite izgleda taka se ~uvstvuvale) ili gi vikale Sloveni. Taka dolgo pred da stanat poznati pod "etnonimot sirbi Bugarite bile poznati so etnonimot {kei (rom. schiai) romanska forma od latinski jazik sclavus, so koja bile imenuvani op{to Slovenite". Postojat mnogu toponimi i so ovaa sostavka.

Nekoi avtori za da go objasnat toa zapi{uvawe na bugarskite pretci kako Srbi tvrdat deka e toa od ekonomski pri~ini. Imeno, neromanskite narodi imale poseben status vo Vla{ko so pravo da sozdavaat slobodni i previlegirani naselbi. Bugarite nemale takov status za razlika od Srbite. Vo toj slu~aj ostanuva neobjasneto zo{to Bugarite nemale takov status koga imalo tolku silna emigracija od Bugarija, a Srbite go imale makar {to vo Vla{ko tie se dosta malku, mnogu pomalku od Bugarite? Objasnuvaweto na ovoj fenomen treba da se bara na drugo mesto. Bidej}i vistinskite, odnosno turskite, Bugari slabo emigrirale i ne se zadr`uvale vo Vla{ko, a pak pri nivnata masovna emigracija vo XIX vek odat vo Moldavija, zatoa i tie nemale poseben status vo vla{koto kne`evstvo za razlika od pretcite na dene{nite slovenski Bugari, koi se izborile za takov status pod smetanoto za svoe ime Srbi. Kako takvi tie opstojuvaat vo Vla{ko s# dodeka pojavata na bugarskiot slovenski nacionalizam ne go nametnal i kaj niv imeto Bugari. Otkako vo XIX vek ve}e go primile imeto Bugarin za svoe etni~ko ime tie se izborile i za poseben status i imenuvawe pod nego. Avtorot na statijata konstatira deka vo naselbi kade {to se naseluvale Bugari vo razli~ni periodi postoi vnatre{no sprotivstavuvawe me|u Srbi i Bugari, makar {to i ednite i drugite se emigranti od Bugarija, samo {to Srbite se dojdeni poodamna, a Bugarite se dojdeni po sozdavaweto na bugarskata dr`ava. "Prvite (Srbite) ... gi narekuvaat Bugari onie novonaseleni, koi sami se narekuvale taka."

Spored avtorot na statijata vo pra{awe e deetnizacija na poimot Bugarin i negova zamena so Srbin. Toa stanalo po zgasnuvaweto na srednovekovnata bugarska dr`ava koga "nastapuva postepen zaborav za bugarskata narodnost, koja e preotkriena odvaj na po~etokot na XIX vek". Toa kako i drugi faktori "dovelo do skoro celosno izmestuvawe na etnonimot Bugari od etnonimot Srbi". So toa te{ko mo`eme celosno da se soglasime bidejki od izlo`enoto vo statijata se gleda deka pretcite na dene{nata bugarska nacija odprvo bile poznati na nivnite sosedi Romancite kako Sloveni, potoa kako Srbi, so po~etokot na bugarskoto nacionalisti~ko dvi`ewe (nepravilno imenovano kako nacionalna prerodba) kako Srbobugari i Bugarosrbi za po pobedata na toa dvi`ewe i posebno po sozdavaweto na bugarskata nacionalna dr`ava ve}e kako Bugari. Ako na toa dodademe poznatite fakti deka vo XIX vek bugarskiot selanec se ose}al hristijanin, pravoslaven, i go prifa}al za sebe zborot raja, i ruskiot car go smetal za svoj rabotata stanuva u{te pojasna.