Vozdvi`enie na ^esniot i @ivotvoren Gospodov krst (Krstovden)

"HRABRETE SE, ZA[TO GO POBEDIV SVETOT"

Pi{uva: axika @ivanka Filipovska

  • "Vo bedno odelo i bosonog go zede Krstot, go iznese na Golgota i go polo`i vo hramot 'Voskresenie', na radost i uteha na celiot hristijanski svet"
  • Krstot e ~uvar na vselenata, ukras na crkvata, sila na vladetelite, slava na angelite i propast na demonite"

Sve~eniot i dreven hristijanski praznik Krstovden u{te se narekuva i "Vozdvi`enie na ^esniot krst". Vozdvi`enie zna~i izdignuvawe na Krstot. Na ovoj den, vsu{nost odbele`uvame dva nastana: ~udesnoto nao|awe na ^esniot krst na Golgota, na koj bil raspnat Spasitelot na svetot, Gospod Isus Hristos, i negovo vra}awe od Persija vo Erusalim. Blago~estivata majka na rimskiot car Konstantin Veliki, caricata Elena, zaminala na axilak vo Svetata Zemja. Re{ila da go pronajde Gospodoviot krst. Od Evreinot Juda doznala deka Krstot e zakopan pod hramot na Venera.

Caricata vedna{ naredila da se razru{i idolskiot hram i da se kopa okolu grobot na Isus Hristos, dlaboko vo zemjata. No, tamu bile pronajdeni tri krsta, za{to Gospod bil raspnat me|u dvajca razbojnici. Pritoa, bile najdeni i klincite so koi Gospod bil prikovan na Krstot. Vo toj moment, vo blizina, pominuvala pogrebna povorka. Erusalimskiot patrijarh Makarie rekol krstovite da se stavat na po~inatiot, no eden po eden.

NEOBI^NO OTKRITIE

Koga na mrtovecot go stavile tretiot krst, toj o`iveal. I taka otkrile deka toa e ^esniot i @ivotvoren Hristov krst. Toga{ patrijarhot go izdignal krstot visoko, go kreval i spu{tal pove}epati, vrtej}i se na site ~etiri strani na svetot, za site lu|e da go vidat Krstot.

Narodot so blagodarnost kon Boga za neobi~noto otkritie, pla~ej}i i krstej}i se peel: "Gospodi pomoluj!". Caricata Elena nara~ala srebren kov~eg i vo nego go polo`ila Krstot na kogo prva mu se poklonila, go celivala i mu go predala na Erusalimskiot patrijarh za da se ~uva za idnite pokolenija. Taa za sebe zela del od ^esnoto drvo na Krstot i od svetite klinci. Koga carot Hozroj go osvoil Erusalim go odnel Krstot vo Persija kade {to se ~uval 14 godini. Vo 628 g. koga Vizantiskiot car Iraklie go pobedil carot Hozroj, go vratil Krstot vo Erusalim. "Vo bedno odelo i bosonog go zede Krstot, go iznese na Golgota i go polo`i vo hramot 'Voskresenie', na radost i uteha na celiot hristijanski svet". Da se potsetime {to rekol Hristos koga trgnal na Golgota: "Vo svetot }e imate `alost, no hrabrete se, za{to go pobediv svetot". Svetite evangelisti, negovata majka koja stoela pod Krstot, Marija Kleopova i Marija Magdalena, Hristovite u~enici svedo~at za raspnuvaweto na Gospod Isus Hristos na golemiot Krst.

^UVAR NA VSELENATA

Umiraj}i vo najgolemi maki, kapele svetite pre~isti krvavi kapki, krvta na Noviot Zavet, spasitelnata krv za otkup na ~ove{tvoto od grevot, za preporod na svetot, za po~etok na nov `ivot vo mir so Boga. Opkru`en od zlobnite Evrei, osuden na najsramna i najstra{na smrt so koja gi kaznuvale najgolemite razbojnici, kam{ikuvan od upravnikot Pilat, so trnoviot venec na glavata, odej}i bos i nosej}i go te{kiot Krst na ple}ite, Isus Hristos se pribli`uval na Golgota kade {to trebalo da bide raspnat. Bezgre{niot i praveden Gospod isus Hristos koj se `rtvuva{e za spasenie na svetot, na krstot ja pobedi smrtta, go pobedi satanata. Na tretiot den voskresna, a podocna se voznese na neboto. Krstniot znak, koj bil znak na poraz, Hristos go pretvori go znak na pobeda. Zatoa, na toj den, vo crkvata se pee: "Krstot e ~uvar na vselenata, ukras na crkvata, sila na vladetelite, slava na angelite i propast na demonite". Preku Krstot, Bog mu pomogna na Konstantin Veliki da gi pobedi neprijatelite vo bitkite. Vo 313 g. toj go izdade milanskiot Edikt so koj se legalizira hristijanstvoto.