SVETA BOGORODICA, SVETI JOVAN I SVETI PETAR PRESTOJUVALE VO MAKEDONIJA!

"Se zboruva deka Presveta Bogorodica bila na ostrovot Kipar kaj sveti Lazar ^etvorodnevni, koj tamu be{e episkop, kako i na Sveta Gora Atonska (Makedonija, z.m!)".

Posetata na Sveta Bogorodica na Makedonija detalno e opi{ana vo nejzinata biografijata od svetogorskiot inok Sveti Stefan. Vo vrska so posetata na Sveta Bogorodica na Makedonija, Sveti Stefan pi{uva:

"Preblagoslovenata Bogorodica se ka~i na korabot, zaedno so vozqubeniot u~enik Hristov, devstveniot Jovan, i so ostanatite nivni pobo`ni sledbenici. Korabot zaplovi kon Kipar, no nenadejno duvna sprotiven veter i go vtera korabot vo pristani{teto na Atonska Gora (Makedonija, z.m.). Toa be{e ona {to angelot & go pretska`a na Pre~ista Bogorodica. Celata Atonska Gora be{e prepolna so idoli: tamu se nao|a{e golemo svetili{te na Apolon, kade {to se odvivaa gatawa, magii i mnogu drugi demonski dejstvija. Site neznabo{ci mnogu go po~ituvaa toa mesto kako odbrano od bogovite..." Vo prodol`enie ~itame deka, koga Makedoncite razbrale oti vo na{ata zemja stignala Sveta Bogorodica (~ie ime sekako deka ve}e im bilo dobro poznato), masovno izlegle da ja pre~ekaat i da ja vidat. Vo vrska so ova Sveti Stefan pi{uva:

"Site otr~aa kon morskiot breg vo spomenatoto pristani{te. Zdogleduvaj}i go korabot i Majkata Bo`ja, tie ~esno ja primija i na svojot sobir ja pra{aa: 'Kakov Bog si rodila i kako da go imenuvame?' Presveta Bogorodica, otvoraj}i ja svojata bo`estvena usta mu blagovesti na narodot s# za Isus Hristos. Toga{ siot narod padna na zemja i site & se poklonija i & uka`aa golemi po~esti - nejze {to Go rodi. I poveruvaj}i & tie se krstija, bidej}i mnogu ~uda napravi Majkata Bo`ja".

Sveta Bogorodica bila vidno trognata od vakviot priem od strana na Makedoncite. Poradi ova taa im se obratila so zborovite:

"Ova mesto neka bide del od mene i od Mojot Sin i Moj Bog. Bo`jata Blagodet neka vladee so ova mesto i so ovde{nite `iteli, koi so vera i so pobo`nost se dr`at do zapovedite na mojot Sin i moj Bog. S# {to }e im treba za `ivotot na Zemjata tie }e go imaat vo izobilstvo i bez nekoj pogolem trud i }e im bide poodgotven `ivotot nebeski i do krajot na vekot nema da ja otstapat od ova mesto milosta na mojot Sin, a jas }e bidam za{titni~ka na ova mesto i negova sesrdna zastapni~ka pred Boga". (@itija... avgust, str. 254-256).

Sveta Bogorodica bdee nad makedonskata Sveta Gora. Za vreme na posetata na sveta Bogorodica na Makedonija, taa ja blagoslovila na{ata zemja

Potoa Sveta Bogorodica im ostavila na Makedoncite za u~itel eden od svoite sledbenici i povtorno gi blagoslovila. Vo prodol`enie ~itame deka Sveta Bogorodica vlegla vo korabot i otpatuvala za Kipar.

Ovaa poseta verojatno se slu~ila nekade vo sredinata na prviot vek. Toa e tokmu vremeto za koe navedovme pove}e istoriski svedo{tva deka vo Makedonija i natamu `iveele etni~kite Makedonci, iako se nao|ale pod rimska vlast. Nivniot `ivot pod Rimjanite bil isklu~itelno te`ok, no tie ve}e nemale sili da krenat novo vostanie protiv ovoj surov re`im. Mo`ebi zatoa so tolkava radost masovno i toplo Makedoncite ja pre~ekale Sveta Bogorodica. Taa i samata poteknuvala od zemja {to se nao|ala pod ropstvo na Rimjanite, a novata hristijanska vera gi poistovetuvala site lu|e pred Boga - robovite i gospodarite. Tokmu zatoa Makedoncite masovno preminuvale vo hristijanstvoto, gledaj}i vo nego spas od svojata te{ka sostojba.

Posetata na sveta Bogorodica na Makedonija oficijalno e priznata i od strana na Makedonskata pravoslavna crkva, iako mislam deka MPC treba mnogu pove}e da go koristi i eksploatira pred doma{nata i svetska javnost ovoj senzacionalen podatok.

Kako dokaz za ova }e go poso~ime Almanahot na 25 jubileen Crkovno-naroden sobir (cit. delo). Vo vrska so posetata na sveta Bogorodica na na{ata zemja vo ovoj Almanah (str. 9), ~itame:

Vpro~em, deka Sveta Bogorodica i navistina patuvala von Palestina (zaedno so Sveti Jovan Bogoslov) dokaz e i ku}ata kade taa prestojuvala vo maloaziskiot grad Efes, koj denes se nao|a vo Turcija blizu bregot na Egejsko More. Ovaa ku}a i denes postoi i istata se nao|a pod za{tita na turskata dr`ava. Popularno e poznata kako "Ku}ata na Sveta Bogorodica". Se smeta deka vo nea Sveta Bogorodica gi pominala poslednite migovi od svojot `ivot. Ku}ata na sveta Bogorodica se nao|a na planinata Bilbil na 420 metri nadmorska viso~ina. Ovaa ku}a bila otkriena od lazarijanskite sve{tenici vo 1891 godina i vo nea do denes postojano doa|aat na poklonenie iljadnici hristijani (no i muslimani) od celiot svet. Zna~i, {tom Sveta Bogorodica prestojuvala vo Efes i {tom ovoj podatok denes e priznat ne samo od hristijanite, tuku i od muslimanite, a sekako i od oficijalnata turska vlast, nema pri~ina da ne veruvame deka taa navistina prestojuvala i vo Makedonija, koja e samo nekolku stotini kilometri oddale~ena od Efes.

Iskonskata vrska pome|u Makedoncite i Sveta Bogorodica mo`ebi ostanala najmnogu zabele`ana na makedonskite srednovekovni i novovekovni ikoni i freski na koi e pretstaven likot na Sveta Bogorodica. Na mnozina od niv, na ~eloto na {amijata, no i na levoto i desno rame na sveta Bogorodica e pretstaven najva`niot dreven makedonski simbol - {esnaesetzra~noto i osumzra~noto makedonsko sonce. Ovoj simbol ostanal dlaboko vre`an vo svesta na Makedoncite u{te od iskona. Dosega najrano otkrienite pretstavi na sonceto srede Makedoncite se zabele`ani u{te od 9 vek pred Hrista. Sonceto se sre}ava i kako simbol vo spomenatata Herodotova prikazna za nastanokot na makedonskata dr`ava. Podocna pretstavata na sonceto se oformila kako specifi~en simbol i toa kako osumzra~no i {esnaesetzra~no sonce. [esnaesetzra~noto makedonsko sonce se koristelo kako carski simbol, dodeka osumzra~noto makedonsko sonce glavno go koristele makedonskite vojnici na svoite {titovi, a bilo pozastapeno i na makedonskite moneti (no i na brojni drugi predmeti).

Po propasta na anti~ka Makedonija, simbolot na makedonskoto sonce se zadr`al vo svesta na Makedoncite duri do dene{ni dni. Postojat pove}e desetici (ako ne i stotici) pretstavi na makedonskoto osumzra~no i {esnaesetzra~no sonce, izraboteni glavno po makedonskite crkvi (ikoni, freski, oltari i sl.). Mo`ebi Makedoncite od Sredniot vek (no i potoa) ne go znaele preciznoto zna~ewe na makedonskoto sonce, no sigurno deka toa ostanalo vo nivnata svest kako simbol za ne{to mnogu va`no i zna~ajno. Tokmu poradi toa najbrojni se pretstavite na makedonskoto sonce na makedonskite ikoni i freski povrzani so likot na Bogorodica i Hristos, {to dovolno zboruva za va`nosta {to makedonskite zografi mu go pridavale na ovoj simbol. Za `al, ovaa kulturna pojava kaj nas dosega ne e podetalno obrabotena i ostanuva za nekoe sledno istra`uvawe, a dotoga{ likot na Sveta Bogorodica od mol~alivite makedonski ikoni i freski i natamu }e go ~uva ovoj svet simbol za Makedoncite.

Vo Makedonija prestojuval u{te eden od dvanaesette Isusovi apostoli. Toa e apostolot i evangelist Sveti Jovan Bogoslov, koj e i avtor na Evangelieto po Jovan i na Jovanovoto Otkrovenie. Za Evangelieto po Jovan ve}e navedovme podatoci deka postojat mislewa spored koi toa bilo pi{uvano vo Aleksandrija, {to zna~i srede potomcite na tamu doselenite Makedonci.

[to se odnesuva do posetata na Makedonija od strana na Svetiot evangelist Jovan Bogoslov, ve}e rekovme deka za vreme na posetata na Makedonija od strana na Sveta Bogorodica so nea bil i "devstveniot Jovan". Toa e tokmu Svetiot evangelist Jovan Bogoslov - apostolot Isusov. Imeno, po Voznesenieto na Isus, Sveti Jovan (kako i preostanatite apostoli) prodol`il da go propoveda hristijanstvoto niz razni zemji. Vo me|uvreme, toj bil posinet od Sveta Bogorodica i ja pridru`uval za vreme na nejzinoto patuvawe na Kipar, koga prestojuvale i vo Makedonija.

Vo Makedonija prestojuval u{te eden ispolin na hristijanstvoto, a toa e osnova~ot na prahristijanskata Crkva, Isusoviot apostol Sveti Petar. Vo negovoto `itie ~itame deka i Sveti Petar po Voznesenieto Hristovo posetil pove}e zemji vo koi go propovedal hristijanstvoto. Me|u ovie zemji bila i Makedonija. Vo vrska so ova vo negovoto `itie ~itame:

"Od Antiohija Petar dojde vo Makedonija kade {to isto taka postavi episkopi: Olimp na filipjanite, a Jason na soluwanite..." (@itija... juni, str. 647).

Zna~i, ne samo {to Sveti Petar prestojuval vo Makedonija, tuku toj ovde imal i zna~ajni aktivnosti, koga na makedonskite hristijani od Solun i Filipi im postavil episkopi.

Sveti Petar bil ubien vo 67 godina.