SVOITE KAKO TU\I!

Makedonija prima s# na s# po deset du{i od sekoj del na Makedonija godi{no. Im obezbeduva smestuvawe, ishrana i stipendija, {to e vo red. No, so toa s# se zavr{uva. Nadvor od toa nikoj ne vodi gri`a za niv, za nivnite problemi. Nikoj ne se obiduva da im go poka`e vo Republika Makedonija i ona ubavoto, so {to sekoj Makedonec treba da se gordee. Tie se svedoci samo na problemite, slabostite i {to e najbolno, na nezainteresiranosta. Za deset godini, za niv ne e organizirana nitu edna ekskurzija niz Makedonija i pove}eto od na{ite stipendisti go znaat samo patot od Skopje do doma. Nikoj ne im podaril po edna kniga, ne gi sobral na nekoj nacionalen praznik... Pa duri i smestuvaweto sekoja godina e pridru`eno so bezbrojni problemi, nervozi i neprincipielnosti i ponekoga{ stipendistite se prinudeni da se snao|aat po nedela-dve, za{to nadle`nite u{te ne se podgotveni da si ja izvr{at dol`nosta. Voobi~aeno e stipendiite da im docnat ponekoga{ i polovina godina, a na nivnite poplaki se odgovara: "Na ovde{nite da ne im e poarno?"

Objasnuvawata deka se tie daleku od doma, deka ne mo`at da dobivaat torbici so hrana ili isprana obleka po avtobus kako ovde{nite studenti nitu da si odat doma edna{ na dve nedeli, tuku na tri-~etiri meseci i deka vo Albanija i Bugarija standardot e ponizok, ne dostignuvaat do mozo~nite centri na ~inovnicite i tie odgovaraat: "Ako ne vi se dopa|a, odete si vo Albanija ili Bugarija". Na krajot, koga stipendistite }e go dobijat ona {to e voobi~aeno nasekade, im se dava na znaewe da razberat deka treba da se beskrajno blagodarni i ... da se ~uvstvuvaat kako ajduci {to im go kradat lebot na makedonskite studenti. Eden od stipendistite komentira vaka: "Ako ne se kadarni da ni obezbedat minimalni uslovi, zo{to voop{to n# kanat i ako ne sme po`elni da ka`at, pa da si odime".

I navistina se zabele`uva op{to opa|awe na interesot za studirawe vo Makedonija me|u Makedoncite od Albanija, a pak egejskite Makedonci-stipendisti go odbivaat smestuvaweto, ishranata, pa i stipendiite.

Mo`ebi nekomu toa s# u{te ne mu izgleda dovolno bolno. Toga{ da sporedime {to pravi Bugarija za "svoite" stipendisti. Namesto vkupno nekolkute desetini Makedonci stipendisti vo Makedonija dosega, taa samo od R. Makedonija ima primeno 1.500 stipendisti. Im obezbeduva besplatno smestuvawe i ishrana kako i stipendija ramna na taa {to nie im ja davame na na{ite stipendisti ovde, a pri poniskiot standart vo Bugarija. [to se odnesuva do patriotska bugarska literatura taa im se dava na kilo i se razbira besplatno. Sekoja godina imaat besplatna ekskurzija niz "majka Bugarija" i {to li u{te ne. Ne e li sramota edna Bugarija da pravi pove}e za tu|ite otkolku nie za svoite? I toa so kolku pati pogolem razmer? Ami ako gi stavime na smetkata i Makedoncite od Albanija privle~eni od podobrite uslovi vo Sofija? Ispa|a deka vo Bugarija ima dvaeset pati pove}e stipendisti Makedonci otkolku vo R. Makedonija!

I na seta maka ve}e pove}e godini nadle`nite organi se ~udat dali da ne go zaprat priemot na Makedonci od sosednite zemji. Se nao|aat dovolno "patriotski" raspolo`eni li~nosti toa da go predlagaat. A pri~inata e slabiot uspeh na seta inicijativa. I navistina informaciite do koi doa|ame se tragi~ni. Odvaj edna pettina i pomalku od stipendistite zavr{uvaat vo pristoen rok. Okolu edna tretina se prefrluvaat vo univerziteti vo nivnite dr`avi. Okolu tretina se otka`uvaat od studiite, a preostanatite beznade`no zaostanuvaat vo studiraweto. Rezultati navistina frapantni.

No, kako nikoj od nadle`nite ne se zamisli dali e mo`no za toa da se vinovni samo studentite, ili pak e vo pra{awe samiot mehanizam spored koj tie ovde studiraat. Kako vo Bugarija Makedoncite stipendisti znaat da bidat uspe{ni, a ovde ne? I samite stipendisti se svesni za problemite i pove}e pati barale tie da se re{at, davale predlozi, no za da bidat islu{ani morale da se zakanuvaat...

A dolu pod povr{inata problemot e u{te potragi~en. Stipendistite si odat razo~arani i so lo{i spomeni. Nivniot patriotizam e ranet kako od celosnata negri`a, taka i od navredite od slu`benici (koi ne se ni svesni izgleda deka gi navreduvaat) koga gi imenuvaat Albanci, Grci i Bugari, od toa {to ne uspeale da vidat patriotizam vo dr`avnite slu`benici i so toa ni vo samata dr`ava. I so seto toa vo srce tie }e pojdat utre da se borat za pravata na Makedoncite, da gi gradat vrskite na duhovnoto obedinuvawe, obiduvajki se da gi zaboravat svoite spomeni za makedonskata dr`ava i da se zala`uvaat sebesi.

Ne e li vreme da se zamisli dr`avata {to e ona {to ne mo`e da im go dade na svoite, a {to tu|ite se podgotveni da im go dadat?