NEOPRAVDANA ZABELE[KA ZA MOJATA KNIGA

Povod za ova moe reagirawe e tekstot na g. Dimitar Zahov pod naslov "Nacional{ovinisti~ka bugarska propaganda", objaven vo "Makedonsko sonce" (br. 323, str. 41). Vo tekstot, pome|u drugoto, po~ituvaniot Zahov upatuva zabele{ka na del od mojata kniga "Etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite" pri {to pi{uva deka mojata kniga navodno ja opravduvala bugarskata oficijalna teorija za nastanokot na dene{nata bugarska nacija. Da se potsetime deka spored ovaa teorija dene{nata bugarska nacija, vo najgolema mera, pretstavuva etni~ka me{avina od turko-mongolskite Bugari, Trakijcite i t.n. bugarski Sloveni (Anti).

Sekoj {to ja pro~ital mojata kniga jasno }e vidi deka jas ja kritikuvam (a ne deka ja prifa}am ili opravduvam) bugarskata oficijalna teorija za nastanokot na nivnata nacija. Isto kako i po~ituvaniot Zahov, vo celost se soglasuvam deka vakvata bugarska teorija e neosnovana poradi eden ednostaven fakt. Imeno, za turko-mongolskite Bugari se znae deka & pripa|ale na `oltata rasa. Ottamu, dokolku tie ja vnele svojata krv i kultura vo dene{nata bugarska nacija (kako {to tvrdi oficijalnata bugarska istoriografija), toga{ dene{nite `iteli na Bugarija, vo ogromen del bi imale antropolo{ki crti i na lu|e od `oltata rasa. No, bidej}i site znaeme deka ne e taka, so sigurnost mo`eme da zaklu~ime deka turko-mongolskite Bugari re~isi voop{to ne ja vnele svojata krv i kultura vo dene{nata bugarska nacija, t.e. deka tie nikoga{ masovno ne se izme{ale so preostanatite etnikumi vo Bugarija. Ova zna~i deka dene{nata bugarska nacija nema bugarska etni~ka osnova. Ovaa vistina na nekolku mesta vo knigata argumentirano ja doka`uvam. Istata vistina ja zastapuva i po~ituvaniot Zahov, no i s# pogolem broj istori~ari. Zna~i, mojata kniga go tvrdi potpolno istoto {to go tvrdi i g. Zahov. Normalno deka jas go prenesov oficijalniot stav na bugarskata istoriografija, no toa ne zna~i deka go opravdav vakviot stav, tuku naprotiv, argumentirano go kritikuvav. A za da kritikuva{ ne{to, prvo treba da go prezentira{ takvo kakvo {to e. Po~ituvaniot Zahov na nekolku mesta vo svoite trudovi pi{uva deka dene{nite `iteli na Bugarija glavno se Trakijci. Fakt e deka Trakijcite ja vnele svojata krv i kultura vo dene{nata bugarska nacija, no ne mo`e da se tvrdi deka dene{nite `iteli na Bugarija se samo Trakijci. Vo knigata naveduvam pogolem broj podatoci za masovno naseluvawe na Bugarija od strana na Antite, Vlasite, turskite plemiwa: Pe~enezi i Kumani, a ovde sekako se i Turcite, Ciganite, Tatarite i pripadnici na drugi narodi. Zna~i dene{nite `iteli na Bugarija se potomci na site ovie etnikumi, a ne samo na Trakijcite.

OD VNUKATA NA DEL^EV

Pra{awe od vnukata na Goce Del~ev, Katerina Trajkova - Nurxieva:

Dali vo Republika Makedonija ima patrioti, ako nema vlast koja treba da razmisli ovoj grob vo Blagoevgrad, eden mal makedonski ostrov, dali e samo moja dol`nost kako vnuka, so mizerna penzija da se gri`am za pla}awe komunalii, odr`uvawe i da vodam borba so nesvesni "Bugari od Makedonija".

Dosta so mol~ewe se izvlekuvaat nadle`nite vo Makedonija. Za moeto rehabilitirawe mol~at, iako e pobarano i od Branko i od Qub~o. No, za grobot na Nikola Del~ev istorijata nema da prosti.

NEMA[E OVACII NA MPO ZA "EDEN NAROD VO DVE DR@AVI"

Vo va{iot vesnik od 08. 9 2000 godina pro~itav prilog pod naslov "Ovacii na MPO-vci za 'eden narod vo dve dr`avi'". So ogled na toa deka i ovojpat bev pokanet, jas prisustvuvav na site tridnevni manifestacii dodeka trae{e konvencijata na MPO vo Pitsburg (SAD). Tokmu zatoa si zemam za sloboda da go zabele`am slednovo:

Prvo, govorot na profesor Velev od Sofija od "a" do "{" e prenesen avtenti~no.

Vtoro, po govorot, namesto kako {to velite vie deka bil primen so voodu{evuvawe, burni rakopleskawa i ovacii od delegatite na MPO, jas bi rekol, kako {to veli na{iot narod, nastana tarapana. Taa gu`va otide dotamu {to edna `ena, ~len na MPO od Kalifornija, se digna i mu re~e na govornikot: [to barate vie ovde, ova e asocijacija na Makedoncite od Makedonija, a ne na Bugarite od Makedonija.

Treto, pozdravniot govor vo istata sesija na Martin Trenevski be{e pozdraven korektno i bez ispadi od advokatite na "eden narod vo dve dr`avi", koi gi ima s# pomalku i pomalku vo redovite na MPO.

^etvrto, po zavr{uvaweto na prvata utrinska sesija, vo holot na hotelot ima{e razni diskusii za pozdravnite govori, pa se napravi golem red da se pozdravat so Martin Trenevski. Po izvesno vreme se dobli`i i profesor Velev, nudej}i mu na Martin Trenevski vizit-karta. Trenevski u~tivo odbi da ja zeme negovata vizit-karta i mu re~e deka ne saka i ponatamu da bide voznemiruvan od nego. Velev zaneme i si otide.

Na posledniot (tretiot) den ve~erta ima{e banket. Salata be{e prepolna so vozrasen svet. Ima{e revija na poslednata `enska moda. Atmosferata be{e sve~ena, ama relaksirana. Tuka bea i pretstavnicite na vtorata i tretata generacija koi pu{tile dlaboki koreni vo amerikanskoto op{testvo so jaka intelektualna struktura i golem kapital. Na sve~enata tribina bea prisutni na{iot nobelovec Murat, d-r Leon Spirov so soprugata, Kris Ivanov, pretsedatel na MPO, so soprugata, potpretsedatelot na MPO so soprugata, Martin Trenevski so soprugata i sekoga{ prisutniot pop Nedelkov. Site tie gi pozdravija prisutnite.

Najtoplo i so ovacii be{e primen govorot na d-r Leon Spirov, poznat svetski ginekolog i nau~nik. Negovoto izlagawe za makedonskiot neuni{tliv duh na site svetski meridijani go pretstavi na eden topol, slikovit na~in so site mani i doblesti. Nekolku pati spomna deka politikata ne go interesira i deka ne zastanuva na ni~ija strana, ama prisutnite "Bugari od Makedonija" dobro go razbraa.

Dodeka vtorata i tretata generacija prisustvuvaa na banketot, vo gornata najgolema sala na stotini od ~etvrtata i pettata generacija vieja makedonski ora. Igraa odli~no kako eden, zatoa {to preku celata godina so svoite mati~ni dru{tva u~at kako profesionalno da igraat.

Rabotite vo MPO se menuvaat. Taa transformacija bi bila pobrza dokolku na{eto najvisoko rakovodstvo ne ja pee pesnata : "od ^erno more do Ohrid eden narod `ivee", pa so toa im davaat kura` na ~lenovite od MPO-vskoto tvrdo krilo koi tvrdolgavo zagovaraat "eden narod vo dve dr`avi". Deka postoi cvrsta sprega me|u poslednite i na{eto sega{no najvisoko rakovodstvo se gleda i po kontroverznata izlo`ba na MPO vo Makedonija. Jas sum za izlo`ba. Neka vidi na{iot narod od poblisku koja e MPO, no ne so otvorawe izlo`ba na 2 avgust vo legendarnoto Kru{evo, poradi toa {to ni e poznata ulogata na Bugarija za vreme na Ilindenskoto vostanie. Dodeka makedonskiot narod krvare{e, tie koi go potpalija si gledaa seir od granicata.

"BUGARSKI NARODNI PESNI" NA MILADINOVCI?

Mnogu pra{ina se digna okolu izdavaweto na "originalot" na "Bugarski narodni pesni" na Miladinovci. Verojatno toa e vo duhot na otkrivaweto na "na{ite" bugarski koreni koe si go ima za cel rakovodstvoto na VMRO-DPMNE, a kako mnozinstvo vo Vladata. Tezata dena nas n# stvori Tito, a inaku si bevme ~isti Bugari, sekako e i vo golema polza na site {(k)iptarski partii, pa i na koalicioniot partner DPA. A kojznae kakva e ulogata na koalicionata DA vo koja se sobrani Makedonci so komunisti~ko pedigre i nikakov patriotizam, a vsu{nost nivnoto nacionalno ~uvstvo e nikakvo ili projugoslovensko, prosrpsko.

Treba da se zeme predvid specifi~nata situacija na Makedoncite koi nemaa svoja dr`ava 2200 i pove}e godini osven kratkite obidi na car Samoil.

Vo 19 vek kako pomalo zlo za nekoi Makedonci be{e zaedni~ka dr`ava i crkva so Bugarite, otkolku tursko ili gr~ko duhovno ropstvo.

I razbirlivo e {to nekoga{ i bra}ata Miladinovci se narekuvaat Bugari. No, tie sepak pravat edna razlika so toa {to potenciraat "makedonski Bugari", a Makedonija sosem retko ja imenuvaat kako Bugarija, vsu{nost ja narekuvaat Zapadna Bugarija. No, koga Miladinov ja zavr{i zbirkata na narodni pesni, vo toa vreme ve}e izdade zbirka so bugarski narodni pesni bugarskiot prerodbenik Georgi S. Rakovski. Po povod ovaa zbirka Miladinov mu pi{uva pismo na Rakovski na 8 januari 1859 godina. Vo ova pismo Miladinov mu objasnuva na Rakovski zo{to pesnite gi narekol bugarski, a Makedonija Zapadna Bugarija.

Miladinov veli: "I jas imam mnogu makedonski pesni, koi sakam da gi izdadam malku podocna, za{to sega ne mi pozvoljavat opstojatelstvata".

No, otkako gi izdade pesnite kako bugarski, toj na Rakovski mu objasnuva zo{to postapil taka. Eve {to veli Konstantin Miladinov vo toa pismo od 31 januari 1861 godina: "Vo oglasot mi Makedonija ja nazvah Zapadna Bulgarija, za{to vo Be~ Grcite se rasporja`avat sos nas kako so ovci. Tie Makedonija sakaet gr~ka zemja". Prvoto pismo e napi{ano po samoto doa|awe od Be~ vo Rusija, a eve kako zapo~nuva: "Nie Makedon~iwata nedavno ovde dojdeni...". E, me|u tie nedavno dojdeni Makedon~iwa be{e i Rajko @inzifov kogo si go prisvojuvaat Bugarite, zatoa {to nekoga{ se narekol Bugarin, no toj nekoga{ se narekol i Srbin. No, po povod smrtta na bra}ata Miladinovci toj }e izjavi: "So ovoj vo mnogu odnosi prekrasen zbornik od makedonski pesni, dvajcata Miladinovci si izdignaa prekrasen pametnik".

Po povod ovoj tragi~en nastan, vo ruskoto spisanie "De", na treti mart 1862 godina poznatiot ruski nau~nik Al.V. Ra~inski }e napi{e: "Zbornik na makedonski narodni pesni, navistina prekrasni".

Da ne se povtoruvame deka i @inzifov i Miladinovci se projavuvale i kako Makedonci, a duri i Miladinovci kako svoi predci si gi smetale i Aleksandar Makedonski i drevnite Makedonci. Za seto toa vo "Makedonsko sonce" pi{uva{e mnogu Aleksandar Donski.

No, ovie podatoci i mnogu drugi izneseni od po~ituvaniot A. Donski, a koi gi prika`uvaat na{ite dejci vo edna poinakva patriotska makedonska svetlina, sekoga{ se izostavuvaat od la`nite potomci na hanot Asparuh. La`ni, za{to vistinskite Bugari se od mongolski gen.

Imam i eden predlog do gospodata Zmejkovski i Stojmenov.

Ako se smetate za vistinski Makedonci, zo{to se nategate so VMRO-DPMNE okolu lavot kako partiski simbol. Ne deka i lavot i orelot ne se makedonski simboli. No, nema dvojba deka 16-zra~noto sonce im e prirasnato za srce na vistinskite Makedonci. I toa ne e samo kralski simbol na makedonskata dinastija - veli poznatiot istori~ar Xin Borza. Toa e pove}e nacionalen ili etni~ki simbol, bidej}i negovata primena vo makedonskata umetnost e {iroka. Ne treba toa da ni go ka`e Borza koga toa se znae i mo`e da se zabele`i nasekade: vo crkovnite objekti, domovite, narodnite nosii...

RESTRIKCII I ZA KRVODARITELITE?

Prvo, iskreni ~estitki za televizijata A-1 od Skopje koja prva i so vnimanie go objavi revoltot na Asocijacijata na krvodaritelite na Makedonija, vo sabotata na 9 septemvri godinava vo udarnite ~asovi od dnevnikot vo 19 ~asot, za doneseniot zakon za ukinuvawe na benificiite za krvodaritelite.

I {to sega? Zakonot e donesen bez nikakvi zabele{ki ili predlozi od strana na krvodaritelite vo na{ata dr`ava vo blic postapka. A sega napred povikanite treba da bidat prozvani. [to }e se slu~i ako "utre" site krvodriteli od Republika Makedonija, stavat VETO, nitu eden daritel na crvena te~nost {to `ivot zna~i da ne daruva krv i da se zatvorat vratite na povikanite. Kakov apsurd. Mesto daritelite da bidat i toa kako stimulirani, nagraduvani, po~ituvani i sli~no, sega so brzopleti uredbi ili normi im se uskratuvaat odredeni prava i benificii, koi i tie ne bea dovolni za niv. I namesto temelno da se prou~i vakvata odluka, da se omasovuva i pottiknuva krvodaritelstvoto, sega }e ima dalekuse`ni posledici za site na koi }e im zatreba kapka crvena te~nost {to `ivot zna~i.

Zo{to vaka se pretpostavuva? Koj od napred povikanite zaborava deka denes vo dr`avava imame krvodariteli od 10, 20, 50, 100 i preku 200 pati {to ja pru`i rakata da spasi ne~ij `ivot, mesto da dobiva javni zaslugi, nagradi, pa duri i dr`avni odlikuvawa i benificii - tie celosno mu se ukinuvaat. Kakva gre{ka? Pi{uva~ot na ovie redovi davaj}i celosna poddr{ka na revoltot na asocijacijata na krvodariteli, a vo ime na daritelite od Radovi{, e me|u dr`avnite rekorderi so okolu 200 pati krvodaruvawa, i potsetuva deka pred 20-30 godini vo Radovi{, ima{e nad 2.000 krvodariteli me|u koi i rekorderite: pokojnite Gligor Saramandov, Atifa Mustafova, Gligor Patlakov, Jovica Tunxev, Kiro Krlenkov i me|u nas sega \or|i Tumbovski, Anel Radev i drugi, i poradi ne~ii negri`i ovoj interes i broj poslednite godini e odvaj okolu 200 krvodariteli. I sega se postavuva otvoreno pra{aweto: kolku dariteli }e imame "utre" na povikot za spasuvawe na ne~ij `ivot od strana na povikanite?

Zatoa, za vakvite sega{ni odluki na {teta na krvodaritelite e potrebno itno preispituvawe, za da ne se slu~i "utre" daritelite svojata krv da ja prodavaat nekomu komu mu e neophodna.

Poradi ova i vakvata odluka na donositelite, se apelira itno Asocijacijata na krvodaritelite na Makedonija vo Veles ili drug centralen grad vo dr`avava da odr`i pro{iren sostanok so dr`avnite rekorderi na krvodaruvawa i da donese svoja odluka, koja itno }e se dostavi do napred povikanite za analiza i ukinuvawe na vakvite odluki na {teta na krvodaritelite, na koj sostanok treba da bidat povikani i novinarite i op{irno da ja informiraat na{ata makedonska javnost.

APEL DO MAKEDONCITE VO EVROPA

Dragi gospoda, bra}a i sestri. Krajno vreme e da se svestime, edna{ zasekoga{. Kako prvo, treba da bideme nie edinstveni i da gledame {to pravat kom{iite i nie da pravime, se razbira ako toa odi vo prilog na makedonskiot narod i makedonskata dr`ava. Vidovte Hrvatite, Bosancite, Srbite i Albancite {to pravea i {to pravat i toa da napomeneme deka bea vo vojna, a s# u{te se. Znaete deka davaa po edna, ili dve mese~ni plati, a mo`ebi i pove}e. A {to pravime nie? Se udirame v gradi i so toa se natprevaruvame - koj pove}e }e se udri v gradi e pogolem Makedonec, a ne saka da ja podmiri ~lenarinata kon Svetskiot makedonski kongres za Evropa. Pa, zarem ne e sramno na takvo nivo da padneme. Sami znaete deka sme site dobri rabotnici i ceneti od gra|anite na ovie dr`avi vo koi rabotime, deka na solidni mesta rabotime, a ne so kazma i lopata. Dobro zarabotuvame, a edna skr{ena para ne podavame za SMK za da brka nekoi raboti za va{e dobro {to vie ne mo`ete da gi pravite, za{to ste zafateni so rabotata. Vie toa go znaete mnogu ubavo, ama go nagraduvate so tapkawe po ramena i falewe. Samo ne zaboravete deka od takvo ne{to nema air, tuku dajte nekoja para barem da se platat tro{ocite za tie raboti, za{to za dnevnici znam deka nema. Na{iot narod e stegnat kako kosteni~av orev, a od takov orev znaete {to mo`e da se izvadi. Ne e toa za{to nemate, tuku zatoa {to ne sakate.

Kako prvo }e gi obvinam osnova~ite na SMK vo koi sum i jas {to dosega ne ja podmirile ~lenarinata na SMK, a ostanaa i se zapi{aa vo knigata deka tie se onie {to napravija s#. Lesno e `elezoto dodeka e `e{ko da se kova, ama za da se kova i ponataka treba da se pribira vo ognot za da ne zgasne, za i ponataka s# polesno da se kova. Ovaa molba va`i i za dene{nata Vlada koja do pred dve godini be{e opozicija i ~ii sega{ni ministri doa|aa vo Evropa i vo svetot na smetka od nas, zaboravenite Makedonci.

Neka ka`at samite po kolku pati se dojdeni vo Evropa gospodata Q. Georgievski, Dosta Dimovska, N. Kqusev, M. Treneski i mnogu drugi, a sega se pravat kako da ne gledaat, kako da ne slu{aat. Ednostavno kako samo da se tie na ovoj bel svet. Neka prostat, ama za `al taka e, deka narodot ja izbri{a od adresarot i deka pak }e dojde vreme da se molat, ama toga{ s# }e bide docna. Ne smeam da zaboravam da im se zablagodaram na site onie Makedonci {to se nepartiski opredeleni koi glasaa za gospodinot Boris Trajkovski i so na{ata pomo{ stana pretsedatel, a ne kako {to so na{eto dobro se kitat Albancite. Samo kratko: so ~ie glasa~ko telo dojde VMRO-DPMNE na vlast i gi dobi parlamentarnite izbori, so Albancite?! Izvinete, ama vistinata e taa i kako sakate vrtete ja i kroite ja, nie sme tie SMK, odnosno na{eto glasa~ko telo odlu~uva, a ne nekoj drug. Zatoa vo idnina }e gledame malku i od druga perspektiva, za{to i drugite partii vo Makedonija se makedonski. Na{ata cena e dosta golema i nema takva partija {to }e n# kupi, a i pari i pamet nikoga{ dosta, pa taka }e pre`iveeme i siroma{ki, ama na{iot obraz e ~ist i }e ostane ~ist. A za Vas, koi pred dve godini dojdovte na vlast, ne mo`am da garantiram. ]e odlu~i narodot na lokalnive ibori.

Jas veruvam vo narodot, a i narodot veruva vo nas, za{to nie sme kako prvo, najgolemo glasa~ko telo, kako vtoro, poseduvame najkvaliteten stru~en kadar, a kako treto kaj nas vo SMK site se makedonski patrioti i lesno ne se predavame, kupuvame, izdavame i za nikoja cena nitu eden molekul od makedonskata teritorija ne go otstapuvame, samo mo`eme ona na{eto izgubeno da go vratime prvo po miren pat i so kompromis, a ako toa ne biva, mo`e i poinaku.

Ona {to vie go prokockavte za pari i svoi li~ni interesi skapo nekoj }e go plati, za{to }e pravime revizija na steknatiot kapital, bidej}i preku no} stanavte kapitalisti, a jas so raboten sta` od trieset godini ne mo`am da ve dostignam ni dva otsto.

Nemojte da me sfatite pogre{no deka jas sakam da pre`iveam od va{ata ~lenarina. Naprotiv, jas tro{am 100 pati pove}e, ama se fativ vo oroto i }e go igram zaradi toa {to imam vreme. Jas sum invalidski penzioner, pa spolaj mu na Gospoda ubavo si `iveam i jas i mojata familija, samo sakam da pomognam za Makedonija. Makedonija ima pari i ne bi trebalo da ~eka na nas. Ama, za `al, dosega ja jadea volci, a sega risovi.

Jas kako pretsedatel na SMK za Evropa treba da gi motiviram Makedoncite vo Evropa, ama kako?

Kolku za primer, ima{e pesna za Evrovizija vo Stoholm i se vee{e ventilatorot. Vina e na na{ite {to vo [vedska ne se vee{e 16-zra~noto zlatno sonce. Vo Viena }e se igra rakomet, pa redno e da se pojde i da se bodrat na{ite i sli~no. Bidej}i momentalno sega vo Germanija top-tema e kralot Zlatko Trpkovski, pa bi go zamolil da se javi na dolu navedenata adresa, a normalno jas od imeto na SMK mu posakuvam s# najdobro i u{te pogolem uspeh, za{to ako ni{to drugo, barem go vikaat Bademvutenbergise Mazedona, a ne od BJR Makedonija.

Ne smeam da zaboravam edna rabota. Od 1995 godina nie SMK za Evropa organizirame sredba na spomen-plo~ata na Sveti Metodij vo gradot Elvangen vo pokrainata Baden Vitenberg. Nie si gi pokanuvavme site onie koi treba{e da bidat pokaneti, kako prvo doma}inite, a potoa poglavarot na MPC, ambasadite na pove}e evropski zemji i drugi vidni li~nosti od Makedonija i Evropa.

Lanskata godina sme{a prsti Ministerstvoto za iselenici zaedno so crkovnata eparhija vo Evropa. Bidna {to bidna i nie {to bevme tamu bevme od SMK, ama so namalen broj, a toa be{e protest i Ministerstvoto ja vide taa rabota i ova godina otka`a bez nikoj da znae. No, crkovnata eparhija, lakoma za germanski marki, si organizira proslava vo ime na toj den, ama pred toa ne zaka`a so germanskite vlasti vo Elvangen za toa dali e i koga e slobodno. Neka prosti MC Eparhija, ama ova e Deutschland, a ne BJRM. Nivnata {kola va`i samo od Gevgelija do Tabanovce, od Jablanica do Berovo i da ne zaboravime deka vo R. Makedonija ima Makedonci - pravoslavni, Makedonci - katolici, Makedonci - evangelisti, Makedonci - unijati, Albanci, Tatari, makedonski muslimani, sekti i {to ne.

So takvoto nasilno deluvawe brojot od posetite {to bea vo '91, '92, '93 se reducira pomalku za 80 otsto, za{to kako {to rekov sosila ni{to ne biva. Jas ne sakam da se falam, ama si ja brkam rabotata i taka dojdov do soznanie deka ovaa godina na divo }e se odi vo Elvangen na spomen-plo~ata. Jas sum toj {to ne dozvoluvam. Nekolku pati stapiv vo kontakt so nadle`nite vo Elvangen i tie mi baraa na pismeno koj sum i {to sum. Dostaviv pismeno barawe na 15.05. 2000.

E, gledate sega deka vakvi tro{oci se pojavija. Sega seto toa e za nekoi lu|e {to stradaat od kompleksi i se so vrodena lakom{tina. Samo neka sfatat deka retki se makedonskite patrioti ama se vredni, to~ni, iskreni, rabotnici i ne `alat za vremeto i trudot i finansiskite potro{eni sredstva za mila majka Makedonija.

Moram da napomenam deka koga rabotev za VMRO-DPMNE cveta{e vo Germanija i po{iroko, a sega neka ja ka`e brojkata na ~lenovite pretsedatelot na Centralniot zadgrani~en komitet. Jas si ostanuvam i ponatamu ~len i }e glasam za VMRO-DPMNE, ama samo jas, a ne kako dosega so cela kompanija. Neka sfati premierot Q. Georgievski i gospo|icata D. Dimovska deka pove}e od 20 pati sum gi baral so pismo, odnosno telefaks. Isto tolku pati sum se javuval na telefon kaj nivnite {efovi na kabinetite. Ostana u{te samo da im kleknam na kolenici pred niv i ako me pokanat toa bi go storil, samo edno neka sfatat deka koj visoko leta nisko pa|a. ]e se molime esenva za izborite so Gospod napred, a jas po nego.

I u{te edna zabele{ka za popovite i vladikite. Zo{to dosega po peeweto, po slu`bata mora{e da se spomene Kiro Gligorov i se pozdravuva{e, a sega ne se smeni Boris Trajkovski. Jas ako bi se pra{al, nema razlika pome|u dvajcata. Dvajcata se Makedonci, dvajcata se pretsedateli na BJRM. Ponatamu, Gligorov Makedonec, nekrsten (komunist), Trajkovski krsten so pop, brat od hristijanskata pravoslavna vera.

Pokojnata majka koja be{e nepismena, a pravoslavniot kalendar go ima{e vo glavata, za site praznici, za site obi~ai vika{e vaka koga po~naa da se ra|aat moite deca: Nevesto, Nasto mo`ebi }e dojde, mo`ebi ne, ti decana treba da gi stavi{ pod krst. Za{to nekrsteno odi so |avolite i du{ata mu smrdi, kako na pcovisano ku~e, tuku daj krsti go za da bide vo redovite so Gospod. I sega neka ka`e nekoj deka ne e taka, Znam samo edno deka so Boris Trajkovski mo`e ne{to da se napravi za priem vo EU, ama pak tuka e slaba i svedena na nula diplomatijata.

Neka sfatat i Trajkovski i Georgievski i neka pravat golema koalicija VMRO-DPMNE i SDSM za podobro utre, za spas na R. Makedonija.

Toa ne e samo moe viduvawe, tuku na golem broj na{i makedonski istomislenici. Mu ~estitam na Trajkoski {to ne potpi{uva za Tajvan i neka znae deka od nas Makedoncite vo svetot ima 100 otsto potkrepa za toa ne{to. Sega zasega dobro si ja brka rabotata i nie od SMK za Evropa mu blagodarime {to ja primi delegacijata na SMMK. Isto i jas se zablagodaruvam na Trajkovski za priemot, samo baram oficijalen priem so celoto pretsedatelstvo na SMK za Evropa vklu~uvaj}i go i pretsedatelot na trite kongresi, g. Todor Petrov, a i novinari od "Makedonsko sonce", za{to vo svetot e naj~itano i najdostapno.

Kako {to rekov, dragi bra}a i sestri, nemojte da bidete {krti, za{to so va{ata pomo{ }e se pomaga na zagrozeni vo R. Makedonija. ]e se investiraat pogoni za malo stopanstvo so kontrola od SMK i nazna~en direktor od na{a strana, na{i, odnosno lu|e od onie koi uplatile ~lenarina ili sponzorirale.

Uplatata bi se vr{ela vo sekoja po{ta vo Evropa na:

Za podigawe na pari s# u{te ovlasteni se blagajnikot i dvajca od nadzorniot odbor.

Sfatete deka samo taka }e otvorame vrata sekade vo svetot i samo na toj na~in }e ja pomogneme Makedonija za pobrz priem vo EU, NATO i taka natamu.

Adresata na Svetskiot Makedonski kongres za Evropa e slednava:

Svetski Makedonski kongres za Evropa

Mojata adresa e