Skopje e podgotveno da go prifati imeto "Slavomakedonija" {to go predlo`i Atina. So toa, na povidok e kone~no re{avawe na dolgogodi{niot gr~ko-makedonski spor okolu imeto.

Ovaa vest, povikuvaj}i se na neimenuvani diplomatski izvori vo Skopje, ja emituva{e jugoslovenskata dr`avna agencija Tanjug. Spored istiot izvor, makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti nitu ja potvrdilo, nitu ja demanatiralo vesta deka nabli`uva re{avaweto na sporot okolu razlikite za imeto, zapo~nat vo 1991 godina.

Spored neimenuvani diplomatski izvori, na koi se povikuva agencijata Tanjug, Skopje e podgotveno da se otka`e od ustavnoto ime Republika Makedonija, a za vozvrat, Grcija }e lobira za priem na dr`avata vo Evropskata unija i vo NATO.

Nao|aj}i se vo nezavidna sostojba, Sojuzot na zdru`enijata na rabotnicite - tehnolo{ki vi{ok odlu~i da gi prekine site natamo{ni kontakti so pretstavnicite na vlasta i natamo{nite svoi aktivnosti za ostvaruvawe na pravata na ovaa kategorija poni`eni i navredeni gra|ani da gi prodol`i pred me|unarodnite organi i institucii. Isto taka, Sojuzot odlu~i da go aktivira svoeto sedmo barawe od 25 avgust godinava, so {to gi povikuva svoite ~lenovi vo vtoriot izboren krug od lokalnite izbori, masovno da izleza na glasawe i da gi poddr`at kandidatite zagradona~alnici na listite na Zdru`enata opozicija na Makedonija i da se priklu~at kon barawata za predvremeni parlamentgarni izbori.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti gi osomni~i porane{nite direktori vo AD "Makedonija tabak", Stra{o Nelkovski i Dan~o [uturkov, za zloupotreba na ovlastuvawata vo stopanstvoto, a nivniot kolega Qup~o Nastevski go tovari za soizvr{itelstvo. Vo krivi~nata prijava e navedeno deka tie go o{tetile pretprijatieto za okolu 30 milioni germanski marki i 1,5 milion amerikanski dolari. Trojcata rakovoditeli od 1991 do 1998 godina go dovele vo zabluda Sobranieto na akcionerite vo "Makedonija tabak", prikrivale fakti za rabotata na firmata i gi navele ~lenovite na Sobranieto da odobrat izve{tai so koi go o{tetile pretprijatieto.

Po poni{tuvaweto na Zakonot za ostvaruvawe na predvremeno penzionirawe, vo nekoi buxetski institucii vladee vistinski haos. Mnogumina penzionirani profesori ve}e se vra}aat na rabota vo u~ili{tata, iako nivnite mesta prethodno se popolneti so novi vraboteni. Vo Makedonskiot policiski sindikat velat deka penzioniranite policajci "nitu za `iva sila ne se vra}aat na rabota". Ministerot za finansii, Nikola Gruevski, izjavi deka Ministerstvoto za pravda mora da izleze so nov proekt za namaluvawe na vrabotenite vo dr`avnata uprava. Svetskata banka sugerirala toa da se re{i so proglasuvawe na vrabotenite za tehnolo{ki vi{ok.

Ministerstvoto za obrazovanie i nauka soop{ti deka za odlukata na Ustavniot sud za poni{tuvawe na Zakonot za predvremeno penzionirawe doznale od sredstvata za javno informirawe. Ministerstvoto s# u{te oficijalno ne ja dobilo odlukata na sudot.

Tetovskata policija gi uapsila u~esnicite vo prestrelkata na izbornite mesta vo selo Poroj. Tri lica se osomni~eni deka strelale od ogneno oru`je, a dve deka im pomognale. Kako {to informira MVR, dve lica bile zastrelani vo tetovskoto selo Poroj, neposredno pred zatvoraweto na izbira~koto mesto. Incidentot se slu~il okolu 18 ~asot, vo edna od u~ilnicite vo selskoto u~ili{te. Isen Kasami (40) po~nal raspravija so svoite soselani Xemaqudin Sulejmani (48) i Nuredin Fetai (21). Vo karanicata toj izvadil pi{tol i po~nal da puka vo niv. Spored policijata, vo slu~ajov stanuva zbor za presmetka me|u ~lenovi na DPA i PDP. Vo incidentot bilo pote{ko povredeno edno lice, koe po nastanot bilo odneseno vo Klini~kiot centar vo Skopje.

Profesionalen vojnik na ARM od privremenata karaula Kodra Fura, bil te{ko ranet, koga voeno vozilo "hamer", vo koe bil vojnikot, nagazilo na protivtenkovska mina. Vo voziloto bile u{te trojca vojnici, koi dobile lesni povredi, velat vo Ministerstvoto za odbrana. Vo skopskata policija tvrdat deka od eksplozijata na minata te{ko se povredeni dvajca vojnici.

Po incidentot, povredenite grani~ari so helikopter na KFOR bile odneseni vo amerikanskata voena baza "Bondstil" na Kosovo. Incidentot se slu~il koga grani~na patrola na ARM, od karaulata Kodra Fura, trgnala so voeno vozilo da patrolira po granicata so SR Jugoslavija, vo delot kon Kosovo. Dvi`ej}i se po grani~nata linija vo neposredna blizina na seloto Tanu{evci, na okolu 500 metri vo makedonska teritorija, voziloto nai{lo na nagazna mina. Od eksplozijata eden ~len na patrolata bil pote{ko povreden, a drugite trojca polesno. "Hamerot" vo koj se nao|ale vojnicite bil zna~itelno o{teten.

Vo oktomvri vo Skopje }e po~ne da raboti prvata privatna ginekolo{ka i aku{erska bolnica vo zemjava, vo koja, pokraj drugoto, }e se vr{i i ve{ta~ko oploduvawe. Bolnicata, koja }e gi nudi site zdravstveni uslugi od taa oblast, e deloven proekt na firmata "Orka holding". Taa vo sorabotka so {vajcarskata firma "Xol" investira{e okolu pet milioni germanski marki za najsovremeno opremuvawe na bolnicata.

Cenite na uslugite s# u{te ne se utvrdeni, no spored Kam~ev, "se pravat napori bolnicata da bide dostapna za site gra|ani". Vo tek se pregovori so Fondot za zdravstvo, za da u~estvuva vo del od tro{ocite, kako i vo javnoto zdravstvo, odnosno da se koristat sini kartoni.

Berbata na grozjeto e vo poln ek i zasega otkupot se odviva bez pogolemi problemi. Stru~wacite velat deka godinava se o~ekuvaat okolu 200.000 toni grozje - pomalku od lani, no mnogu pokvalitetno. Cenite se vo ramkite na dogovorenoto. Smederevkata se pla}a od sedum do osum denari za kilogram, a vranecot e od 12 do 12,5 denari. Za pokvalitetnite sorti, kako merlo, lozarite dobivaat do 17 denari, a kabernetot se pla}a i po 18 do 19 denari. Pogolem del od parite za otkupot e obezbeden. Lozarite }e dobijat del vedna{, a drugite za odreden period.

Od druga strana, pregovorite so EU za podelbata na kvotite za izvoz na vino s# u{te ne se po~nati. Na{ite izvori velat deka od evropska strana ima najavi za po~etokot na oktomvri.

Pristignuvaweto na pretsedatelot Trajkovski na avstraliskiot kontinent, od strana na na{ite iselenici be{e pre~ekano ne so aktuelnoto dr`avno zname, ami so 16-zra~noto sonce. Kako {to prenesuvaat mediumite vo dr`avava, g. Trajkovski go baknal znameto so 16-zra~no sonce, od koe negovata partija pred nekolku godini se otka`a.

Pretsedatelot na Republika Makedonija, Boris Trajkovski prisustvuva{e na Koncertot na mileniumot {to se odr`a pred na{ite iselenici vo Melburn, a se emituva{e na satelitskata programa na Makedonskata televizija.

Trajkovski pritoa odr`a govor vo koj, me|u drugoto, upati apel za pomiruvawe i za obedinuvawe vo dijasporata.

Na spektakularniot nastan prisustvuvaa i generalniot direktor na "Makedonski telekomunikacii", Den Don~ev, pretstavnici na Makedonskata pravoslavna crkva i 20.000 drugi gosti, me|u koi ima{e i ugledni avstraliski li~nosti od Parlamentot i od Vladata.

Pozdravuvaj}i gi prisutnite, pretsedatelot Trajkovski istakna deka Makedonija ne gi zaboravila Makedoncite {to `iveat vo svetot, kako {to i tie ne ja zaboravile svojata tatkovina.

Pet hektari {uma vo atarot na seloto Dvori{te, smesteno vo pazuvite na planinata Ogra`den, Op{tina Berovo, se ise~eni i dadeni kako kompenzacija za glasovite vo vtoriot izboren krug, v nedela, koi dobitnicite na besplatno ogrevno bukovo drvo se obvrzale da gi deponiraat za potrebite na Dimitar Dvojakovski, kandidat za gradona~alnik na vladeja~kata koalicija.

Vandalskoto uni{tuvawe na {umata, koe doa|a vo period od samo pet godini po golemiot po`ar koj uni{ti ogromni prostranstva {uma vo male{evskiot kraj, be{e registrirano pred prviot izboren krug od aktivisti na zdru`enata opozicija koi za slu~ajot go imaat zapoznaeno soodvetniot inspektorat koj izlegol na mestoto na nastanot i ja konstatiral fakti~kata situacija. No, i izleguvaweto na organot vo ~ija nadle`nost e za{tita na {umite, pred vtoriot izboren krug ne ja podobri situacijata za{to sega bespravnoto se~ewe na {umite bez odobrenie i naplata na taksa prodol`uva so po`estoko tempo, a se~a~ite izjavuvaat deka dobile dozvola za besplaten ogrev vo zamena za glas za kandidatot na vladeja~kata koalicija.

Od Izborniot {tab na koalicijata "Za Makedonija zaedno" uka`uvaat i na faktot deka aktivisti na vladeja~kata koalicija nagolemo delat bra{no, pari i {e}er vo zamena za nivnite glasovi, prete`no vo selata so romsko naselenie. Taa tehnologija na dobivawe glasovi vo Izborniot {tab na Zdru`enata opozicija ja imaat prijaveno dvaesetina Romi, ~lenovi na SDSM, koi dale pismena izjava za toj ~in.

Od naftovodot Skopje - Solun, koj po~na da se gradi pred edna godina, od 150 kilometri kolku {to }e bide dolg vo Makedonija, dosega se izgradeni 130 kilometri. So postavuvawe na cevkite ve}e e odminata Demirkapiskata klisura i sega se raboti vo gevgeliskoto pole. Ve}e vo noemvri se planira rabotite da prodol`at vo Grcija kade {to ostanuva da se izgradat 60 kilometri. Za ova, spored Sterjos Yermias, odgovoren za pretstavuvawe na interesite vo Makedonija na kompanijata "Meton etep" koja go gradi naftovodot (i zaedno so "Helenik petroleum" e strate{ki investitor vo OKTA), gr~kiot Parlament usvoi zakon so koj na kompanijata & se dava pravo da vr{i eksproprijacija za izgradba na naftovodot.

Vasil Tupurkovski, pretsedatelot na Demokratska alternativa, poradi problemi so listot na levata noga }e go prodol`i svoeto lekuvawe vo Amerika. Portparolot na DA, Slobodan ^a{ule informira{e deka Tupurkovski vle~e edna nezgodna, sportska povreda na nogata, predizvikana od streptokoki i deka toj vo Makedonija bi mo`el da se vrati kon sredinata na idniot mesec, bidej}i na treti oktomvri }e & se priklu~i na na{ata delegacija na pregovorite so Evropskata unija vo Brisel.

Kako {to se naveduva vo informacijata, od 21 do 24 septemvri ~lenovi na "\ur|ovden" i bugarski novinari }e go nabquduvaat vtoriot krug od lokalnite izbori vo Makedonija. Vo nivnata programa se predvideni sredbi so sedum politi~ki partii, za {to izvestuva Dimitrov. Toj vo pismena forma im prepora~al da ne se zanimavaat so VMRO-VMRO na Boris Zmejkovski koja na po~etokot na godinava se oddeli od vladeja~kata VMRO-DPMNE na Qub~o Georgievski, prenesuva vesnikot "Trud".

R.M.