"SILATA NA SEVI[NIOT ]E TE OSENI"

Ana se oma`ila za Joakim vo gradot Nazaret. @iveele tivok i bogougoden `ivot, no bile bes~edni. Pravednite i ve}e ostareni Sveti Joakim i Ana ~esto taguvale, oti i po 50 godini brak Bog ne gi blagoslovil da imaat svoja ro`ba. No, "onamu kade {to saka Bog, se menuvaat zakonite na prirodata". Zaradi qubovta, Bog gi menuva zakonite. Postojat, a kako da ne postojat.

Bog go ispratil Sveti Arhangel Gavril, da gi izvesti Sveti Joakim i Ana deka }e mu se rodi: "]erka preblagoslovena so koja }e se blagoslovat site narodi na zemjata i preku koja }e dojde spasenieto na svetot" (M. Tadij, 84). Bog napravil ~udo. Nabrgu, Sveta Ana za~nala vo svojata stara utroba.

Na 8 septemvri po star kalendar (ili 21 septemvri po nov kalendar), vo gradot Nazaret Sveta Ana ja rodi Presveta Deva Marija. "Veren e Gospod vo site svoi zborovi i svet vo site svoi dela" (ps. car David).

Imeto Marija zna~i mila na Boga. Vo ~est na denot na ra|aweto na Marija, Svetata Crkva go vostanovila praznikot "Ro`destvo na Presveta Bogorodica", a se vika i Mila Bogorodica. Nejzinite roditeli go izvr{ile vetuvaweto.

Prvosve{tenikot Zaharie ja pre~ekal Marija i ja vnel vo najsvetloto mesto na hramot - "Svjataja svjatih". Sveti Joakim po~inal vo 80-tata godina od svojot `ivot, a Sveta Ana vo vo svojata 79-ta godina. Poradi nivnata smrt Sveta Marija do`iveala golema taga i vo hramot ostanala 12 godini. Koga napolnila 15 godini, spored toga{nite zakoni, trebala da go napu{ti hramot i da se oma`i. No, taa vetila deka do krajot na `ivotot saka da ostane devojka i da mu slu`i na Boga. Zatoa sve{tenicite ja odnele vo domot na starecot Josif od Nazaret. Koga Marija ja ~itala knigata na prorokot Isaija se ~udela koja e taa devojka za koja pi{uva: "Ete devica }e za~ne i }e rodi sin i }e mu go dadat imeto Emanuil, {to zna~i Bog e so nas". Toga{ Arhangel Gavril, ispraten od Boga, & otkril deka taa e devojkata odredena od Boga da go rodi spasitelot na svetot, a taa ispla{eno mu rekla: "Kako }e bide toa koga jas ne znam za ma`?" (Sv. Evangelie po Luka). Angelot & objasnil deka }e za~ne vo utrobata i }e go rodi bo`jiot sin Isus - "Silata na Sevi{niot }e te oseni". Go rodila svojot sin bezbolno vo Vitleem, vo edna pe{tera i po ra|aweto ostanala nevina, ve~na deva. Otkako bil krsten vo rekata Jordan, od Sveti Jovan Krstitel, go propovedal Svetoto Evangelie za spasenieto na lu|eto, lekuval bolni, voskresnuval mrtvi, vr{el neobi~ni ~uda i dela. Ja izvr{uval voljata na otecot koj go pratil.

"Voljata na Onoj {to me prati e: sekoj {to }e go vidi sinot i poveruva vo nego da ima `ivot ve~en i jas }e go voskresnam vo posledniot den" (Sveto Evangelie po Jovan). No, prvosve{tenicite i upravnicite evrejski ne go poznaa mesijata - vistinskiot Bog i Pontij Pilat go osudi Hristos da bide rspnat na krst. Isus Hristos po patot na Golgota, so krvava pot na sebe go nosel te{kiot drven krst. Na ~etvrtata stanica do Golgota, bo`jata Majka go videla svojot sin kako go nosi krstot i istr~ala po nego. Go fatila za ednata raka, a svoeto ramo go stavila pod te{kiot krst, kako da sakala seta te`ina i seta bolka da se prenese na nea. Na edinaesettata stanica xelatot go prikovuva Isus na krst, zabivaj}i gi golemite klinci vo negovite race i noze. Sekoj udar na ~ekanot odyvonuva i udira vo nejzinoto srce. Na tretiot den Hristos voskresnal. Nadvor od Vitanija gi podignal racete, gi blagoslovil u~enicite i Majkata Bo`ja i se voznel na neboto. Presveta Bogorodica ostanala da `ivee so Sveti Jovan Bogoslov, vozqubeniot hristov u~enik, bila najgolem apostol i prva axika na svetot. Po smrtta Bo`jata majka bila najsve~eno pogrebana vo Getsimanskata gradina vo Erusalim kade {to po~ivale i nejzinite roditeli. Gospod Isus Hristos ja voksresnal i ja krenal na neboto na tretiot den po Uspenieto. Da go proslavime Ro`destvoto na Deva Marija koja Boga ja udostoi da go rodi Bo`jiot Sin edinstvenata ~ista i preblagoslovena deva, edinstvena niz 2000 godini, edinstvena na svetot duri postoi.