|
Istorijata ne e samo minato PRVIOT EVROPSKI HRISTIJANIN BIL MAKEDONEC! Pi{uva: Aleksandar DONSKI
] e spomneme u{te edna li~nost koja mo`ebi bila prviot evropski hristijanin, pokrsten na tloto na Evropa. No, pred da ja elaborirame ovaa pretpostavka, najnapred predlagam da vidime {to se slu~uvalo so natamo{niot prestoj na sveti Pavle vo Filipi. Otkako ja pokrstile Lidija i nejziniot dom, sveti Pavle so pridru`nicite sretnale nekoja devojka, koja bila sluginka kaj nekoi bogata{i od Filipi. Devojkata bila opsednata od lo{iot duh i se zanimalava so pretska`uvawa. Koga go videla sveti Pavle so pridru`bata, devojkata po~nala postojano da gi sledi i da vika po niv. Vo eden mig, sveti Pavle se svrtel kon nea i vo imeto na Isus mu zapovedal na lo{iot duh da izleze od nejzinoto telo. Taka i se slu~ilo i devojkata ja zagubila mo}ta za pretska`uvawe. Koga go videle toa nejzinite gospodari mnogu se nalutile, zatoa {to ja zagubile mo`nosta za pe~alba preku naplatuvaweto za nejzinite pretsta`uvawa. Za da mu se odmazdat na sveti Pavle, tie go naklevetile pred rimskata vlast deka navodno go bunel narodot protiv Rimjanite. Poradi toa sveti Pavle i negoviot pridru`nik sveti Sila, bile zatvoreni vo zatvorot vo Filipi, otkako prethodno bile pretepani. Vo vrska so seto ova, vo Dela apostolski (16:22-34) ~itame:"I zaedno se krena narodot protiv niv, a zapovednicite im gi skinaa oblekite i naredija da gi bijat so stapovi. I otkako im udrija mnogu stapovi, gi frlija vo temnica i mu zapovedaa na temni~arot da gi ~uva dobro. Otkako primi takva zapoved, toj gi frli vo vnatre{niot del na temnicata, i nozete im gi stavi vo klada. Okolu polno} Pavle i Sila se molea i so pesna go slavea Boga, a zatvorenicite gi slu{aa. No, oddedna{ stana silen potres taka {to se stresoa osnovite na temnicata: vo istiot mig se otvorija site vrati i na site im padnaa okovite. A ~uvarot na temnicata se razbudi i koga gi vide otvorenite vrati na temnicata, go izvadi me~ot i saka{e da gi ubie, mislej}i deka zatvoreni-cite izbegale. No, Pavle vikna so silen glas, velej}i: 'Ne pravi si sebesi nikakvo zlo za{to site sme tuka.' A toj pobara svetlina istr~a vnatre i treperej}i padna pred Pavle i Sila; gi izvede i re~e: 'Gospoda, {to treba da napravam za da se spasam?' Tie pak rekoa: 'Veruvaj vo Gospoda Isusa i }e se spasi{ ti i tvojot dom.' I im go propovedaa Gospodovoto slovo nemu i na site koi bea vo negoviot dom. I toj gi zede vo istiot ~as na no}ta, im gi izmi ranite od udarite i vedna{ se krsti toj i site negovi. Toga{ gi odvede gore vo ku}ata, postavi trpeza, i se zaraduva so celiot dom, za{to poveruva vo Boga". Vo prodol`enie ~itame deka utredenta sveti Pavle i sveti Sila i formalno bile oslobodeni od zatvorot, otkako doka`ale deka imaat status na rimski gra|ani. Duri im bilo upateno i izvinuvawe poradi nepravednoto zadr`uvawe vo zatvor (Dela apostolski, 16:39). Vo prodol`enie ~itame deka tie pak navratile vo domot na Lidija, a potoa zaminale od Filipi. TEMNI^AROT OD FILIPI Za temava {to ja obrabotuvame nas n# interesira temni~arot na zatvorot vo Filipi. Po Lidija i ~lenovite na nejzinoto semejstvo, po s# izgleda deka tokmu toj bil sledniot `itel na Filipi koj go primil hristijanstvoto. I dodeka za soprugot na Lidija (dokolku go imala) ne se znae dali bil domoroden gra|anin na Filipi ili pak mo`ebi i toj bil od Tijatira, takov ne e slu~ajot so temni~arot na zatvorot vo Filipi. Za nego so mnogu golema verojatnost mo`eme da pretpostavime deka bil domoroden `itel na Filipi. Najgolema indicija za ova e negovoto rabotno mesto - zatvorski temni~ar. Ova rabotno mesto e so postojana lokacija (zatvorot), za razlika od, na primer, rabotnite mesta na trgovcite, koi postojano {etale niz gradovite. Za Rimjanite (pa i za site okupatori na tu|i zemji niz istorijata) se znae deka prete`no na najvisokite voeni i politi~ki funkcii vo okupiranite teritorii postavuvale svoi lu|e, pripadnici od dominantniot etnikum na okupatorot. No, na poniskite funkcii i rabotni mesta (me|u koi sekako deka spa|ale i zatvorskite temni~ari), bile stavani domorodni lu|e, pripadnici na okupiraniot narod. Ova e sosema razbirlivo ako se znae so kolkava teritorija toga{ vladeele Rimjanite. Ottamu, mnogu e verojatno deka tokmu takov bil i temni~arot od Filipi. Osven toa ~itame deka i toj imal sopstven dom i semejstvo vo Filipi, {to zna~i deka toj bil domoroden `itel na ovoj makedonski grad. Ve}e navedovme podatoci spored koi tokmu Makedoncite bile najdominantnite `iteli na Filipi vo toa vreme, pa ottamu najverojatno deka i zatvorskiot temni~ar bil Makedonec! Dali mo`ebi tokmu toj bil prviot evropski hristijanin {to se hristijaniziral na tloto na Evropa? Treta li~nost za koja mo`e da se pretpostavi deka bila prviot evropski hristijanin e samiot sveti Luka, za {to ve}e pi{uvavme. Zna~i, bez razlika dali prviot evropski hristijanin bil eventualniot soprug na Lidija, temni~arot na zatvorot ili mo`ebi i samiot sveti Luka, re~isi nema somnenie deka prviot evropski hristijanin bil Makedonec! RODNIOT GRAD NA SVETA LIDIJA Da ja spomneme i smelata `ena Lidija, koja bila prvata li~nost {to se hristijanizirala na tloto na Evropa i koja poradi toa e kanonizirana kako svetitelka. Za nea rekovme deka poteknuvala od gradot Tijatira. Ovoj grad se nao|al vo severniot del od anti~kata oblast Lidija (po koja i prodava~kata Lidija go dobila svoeto li~no ime). Tijatira denes se nao|a vo Turcija. Prvoto poznato ime na ovoj grad bilo Pelopio, a imeto Tijatira mu bilo staveno od generalot na Aleksandar Makedonski i podocne`en osnovatel na dinastijata Selevkidi - Selevk Nikator. Podocna ovoj grad smenil u{te nekolku imiwa. Denes go nosi turskoto ime Akhisar. Tijatira e poznat grad i srede qubitelite na numizmatikata zatoa {to toa bil eden od prvite gradovi na svetot vo koj se upotrebuvale parite. Na pretstavite na parite od Tijatira bil prika`an likot na bo`icata Kibela. Za ovaa bo`ica se znae deka pripa|ala na kulturata na Frigijcite. Za Frigijcite, pak, rekovme deka (dodeka `iveele vo Makedonija, koga go nosele imeto Brigijci) dale zna~itelen etnokulturen prilog vo formiraweto na anti~komakedonskiot narod. Podocna, se razbira, deka i vo Tijatira bile napraveni etni~ki promeni, no sigurno deka potomcite na Frigijcite i natamu `iveele vo ovoj grad. Tijatira prvo se nao|ala pod vlasta na Persijcite, a potoa re~isi dva veka bila pod vlasta na Makedoncite. Sosema e mo`no vo toa vreme i vo Tijatira da bile naseleni Makedonci, a silna indicija za ova e postoeweto na hram na Apolon vo ovoj grad, ~ii ostatoci i denes mo`at da se vidat. Rimjanite go osvoile ovoj grad vo 80-tata godina pred Hrista. Zna~i vo Tijatira, pokraj Frigijcite (koi od damnina tamu bile doseleni od Balkanot, t.e. od Makedonija), najverojatno deka imalo i podocna doseleni Makedonci, no se znae deka imalo i Evrei. Vo Biblijata e spomnato imeto na `enata Xezabel od Tijatira, koja bila oponent na hristijanite. Vo Tijatira se pronajdeni materijalni naodi i od evrejskata kultura. Kakvo bilo etni~koto poteklo na Lidija, toa ne mo`e da se doka`e. Indicija deka mo`ebi i taa imala makedonsko poteklo pretstavuva faktot {to i samata prisustvuvala, zaedno so mnozinstvoto Makedonci od Filipi, na molitvata kraj rekata vo ovoj grad, {to zna~i deka i samata se pridr`uvala do ovoj star anti~komakedonski obi~aj. NAODITE VO FILIPI No, da se vratime na prestojot na sveti Pavle vo Filipi. Se smeta deka Vtoroto poslanie do Korintjanite sveti Pavle go napi{al tokmu za vreme na svojot prestoj vo Filipi. Vo gorecitiraniot trud vo vrska so ova ~itame: "Ovde vo Filipi, Pavle verojatno go ~ekal doa|aweto na Tit, koj e spomnat vo Vtoroto poslanie do Korintjanite (2:13). Dokolku i navistina bilo taka, toga{ Vtoroto poslanie do Korintjanite verojatno bilo napi{ano vo ovoj grad". ( The Apostle Paul's Visit to Philippi..., cit. delo.)Ovoj podatok e prifaten kako verodostoen i vo spomnatoto svetski poznato izdanie na Ilustrirana Biblija za mladi (objaveno na makedonski vo Skopje, 1977 god., str. 495), kade vo vrska so ova ~itame: "Prvoto poslanie do hristijanskata op{tina vo Korint e napi{ano vo 56-ta vo Efes, a vtoroto vo Makedonija, vo zimata na 56/57 godina". Ova ni otkriva u{te eden neverojatno zna~aen moment, dostoen za po~it, a toa e faktot deka prakti~no delovi od Biblijata bile pi{uvani i vo Makedonija! Na krajot da ka`eme ne{to i za arheolo{kite spomenici vo Filipi, koi poteknuvaat od vremeto na antikata. Gradot Filipi porano se vikal Krenide. Imeto Filipi go dobil vo ~est na Filip Vtori Makedonski. Vo blizina na ovoj grad se nao|al patot Via Ignacija. Vo vremeto na rimskata okupacija na Makedonija gra|anite na Filipi se zdobile so rimsko gra|ansko pravo i bile za{titeni od dr`avata. Severno od Via Ignacija bile pronajdeni ostatoci od zatvor, za koj se smeta deka bil tokmu zatvorot vo koj bile zatvoreni sveti Pavle i sveti Sila. Isto~no od zatvorot bilo otkrieno svetili{te posveteno na Apolon i Artemida. Bil otkrien i eden teatar, izgraden od Filip Vtori Makedonski (4 vek pred Hrista). Vo citiranoto izdanie "Bibliski zemji" ( Biblelands) pi{uvano pod nadzor na d-r Klint Arnold od Teolo{kiot Talbot Seminar (naslov: Archaeological Remains in Philippi; The Apostle Paul's Visit to Philippi, History of Phillipi, Dr.Clint Arnold and his class at Talbot Theological Seminary,The Biblelands Pro-ject. Copyright1999 by Mustardseed Media,Inc Web site:http:// www.mustardseed. net) predaden e detalen pregled za arheolo{kite naodi vo Filipi od vremeto na antikata.Vo ovoj pregled ~itame deka od toj period vo Filipi bile pronajdeni i (citat): "... mnogu herojski svetili{ta, kako i eden makedonski grob". Ovie naodi bile pokrieni so hristijanski baziliki. Gradbi bile pronajdeni i ju`no od Via Ignacija. Vo prodol`enie na spomnatiot pregled ~itame: "Isto~no od forumot kade {to e pronajden makedonskiot grob, se nao|ala hristijanska bazilika. Izgleda deka toa e najranata bazilika, {to poteknuva od ~etvrtiot vek po Hrista. Vo ovaa oktagonalna crkva ima mozaik napraven vrz mermerniot pod, koj e posveten na svetiot apostol Pavle". Zna~i, gledame deka i najstarata hristijanska crkva od ~etvrtiot vek bila izgradena vo Makedonija. Vo Filipi bile otkrieni u{te nekolku baziliki. Ju`no od Via Ignacija bile otkrieni ostatoci od rimska bawa, a isto~no od forumot bila otkriena i biblioteka! Ova e zna~aen podatok koj ni zboruva deka Makedoncite vo toa vreme go po~ituvale pi{aniot zbor. Da go ka`eme i toa deka sveti Pavle prestojuval i vo makedonskite gradovi Amfipol i Apolonija na svojot pat kon Solun (Dela apostolski, 17:1). Vo Solun sveti Pavle prestojuval vo ku}ata na Jason, a ottamu zaminal za Verija (Ber). Ovde mnozgumina Makedonci i Evrei bile pokrsteni. I pokraj bogatite arheolo{ki naodi od vremeto na antikata vo Solun, sepak najgolemiot del od anti~kite bogatstva na ovoj grad do denes ostanuvaat tajna. Vo pregledot na arheolo{kite iskopuvawa vo Solun, vo gorenavedenoto izdanie na Bibliski zemji, se zaklu~uva: "I pokraj site ovie arheolo{ki naodi, najgolemiot del od gradot s# u{te ostanuva tajna, gledaj}i od aspekt na arheologijata...". SVETI PAVLE VO EFES Poznato e deka sveti Pavle ispratil tri svoi poslanija do Makedoncite (dve do soluwanite i edno do filipjanite). Vo Prvoto poslanie do soluwanite sveti Pavle pi{uva: "I vie se ugledavte na nas i na Gospoda, primaj}i go slovoto vo golema nevolja, so radosta na Svetiot Duh, taka {to im stanavte primer na site vernici od Makedonija i Ahaja (1,7) ... A za bratoqubieto nema potreba da vi pi{uvam, za{to Samiot Bog ve nau~i da se qubite eden so drug, a vie go pravite toa kon site bra}a vo cela Makedonija" (4,9). Ovde gledame deka sveti Pavle sosema jasno ja izdvojuva Makedonija od Ahaja (teritorijata na dene{na Grcija). Na svoeto treto misionersko patuvawe, sveti Pavle povtorno do{ol vo Makedonija. Ovoj pat bil pridru`uvan od nekolkumina Makedonci. Od negovoto treto patuvawe interesen e opisot na negoviot prestoj vo maloaziskiot grad Efes (koj glavno bil naselen so Grci). Ovde sveti Pavle re{il povtorno da gi isprati vo Makedonija svoite pomo{nici Timotej i Erast. Vo Delata apostolski (19: 21-22), za ova ~itame: "Koga pomina toa, Pavle naumi preku Makedonija i Ahaja, da otide vo Erusalim... I toga{ gi isprati vo Makedonija dvajcata svoi pomo{nici Timotej i Erast, dodeka toj se zadr`a vo Azija u{te nekoe vreme". Sveti Pavle vo Efes do`iveal golemi neprijatnosti. Otkako toj i negovite sledbenici (Makedoncite Gaj i Aristarh) po~nale da go propovedaat hristijanstvoto, Grcite tolku se nalutile {to sakale fizi~ki da se presmetaat so niv, falej}i ja na set glas svojata bo`ica Artemida Efeska. Vo Delata apostolski (19:18-19), vo vrska so ova ~itame: "Koga go slu{naa toa (Grcite, z.m.), polni so gnev, po~naa da vikaat 'Golema e Artemida od Efes'. I celiot grad se pobuni. Site kako eden jurnaa kon teatarot, vle~ej}i gi so sebe Makedoncite Gaj i Aristarh, Pavlovite sopatnici". Zna~i, ovde Makedoncite prakti~no bile maltretirani od Grcite poradi {ireweto na hristijanstvoto. Poradi ovoj bunt vo Efes, sveti Pavle zaminal ottamu i povtorno otpatuval za Makedonija. Vo vrska so nastanite {to sleduvale po buntot na Grcite vo Efes, vo Delata apostolski (20: 1-4) ~itame: "Koga se smiri buntot, Pavle gi povika kaj sebe u~enicite i im dade soveti. Potoa se prosti od niv i otpatuva za Makedonija. Otkako gi pomina tie kraevi, sovetuvaj}i gi bra}ata so mnogu govori, dojde vo Grcija, kade ostana tri meseci. Bidej}i Evreite, dodeka se podgotvuva{e da otplovi za Sirija, mu postavija zaseda, toj re{i da se vrati tamu preku Makedonija. So nego bea: Sopater, sin na Pir od Verija, Aristarh i Sekund od Solun i Gaj od Derba i Timotej...". Gledame deka ovde Makedonija povtorno e sosema jasno izdvoena od teritorijata na Grcija. Isto taka gledame deka Makedoncite vo toa vreme s# u{te gi koristele li~nite imiwa od slavnite vremiwa na slobodniot `ivot na anti~ka Makedonija. Sveti Pavle prestojuval vo Makedonija vkupno ~etiripati. (Prodol`uva) |
|