|
"Makedonska po{ta", makedonski vesnik vo Bugarija OTCEPUVAWE NA PIRINSKA MAKEDONIJA VO 1991? Pi{uva: Aleksandar DONSKI
D enovive go dobiv vesnikot {to neodamna digna golema vreva vo Bugarija poradi faktot {to nekoi bugarski vesnici citiraa izvadok od edna statija objavena vo ovoj vesnik. Stanuva zbor za izjavata na nekoj ~e~enski profesor (navodno porane{en amerikanski {pion) spored koja, vo 1991 godina, vojskata na SAD trebalo da izvr{i upad vo Pirinska Makedonija i da ja otcepi ovaa oblast od Bugarija (po prethoden povik na OMO "Ilinden", koi trebalo da proglasat samostojnost na ovaa oblast). Vo ovoj del od ovaa statija ~e~enskiot profesor pi{uva:"]e ja zavr{am ovaa statija so fakti koi & se poznati na bugarskata razuznava~ka slu`ba, no i na amerikanskata. Na prviot sloboden makedonski sobir nad gradot Melnik, kraj Ro`enskiot manastir, na 22 april 1991 godina, se sobraa okolu deset iljadi lu|e od Pirinska Makedonija. Toga{ Kosovo s# u{te ne be{e cel na SAD. Tajnite slu`bi na SAD bea zagri`eni prvo da go likvidiraat komunisti~koto mnozinstvo vo Bugarija so cel da bide prekinata vrskata so Moskva... Povikot na tajnite amerikanski slu`bi be{e govornikot na Sobirot ili nekoj drug OMO-vec da pro~ita proklamacija deka Pirinska Makedonija se otcepuva od Bugarija. Potoa preku radio treba{e da bide povikana miroqubivata amerikanska vojska da isprati pomo{ i, po ~as ili dva, od mo}nite amerikanski avioni treba{e da bidat spu{teni deset iljadi vojnici, za da bidat rasporedeni okolu Pirin Planina. Ko~erinskata Reka (porane{nata granica pome|u Kne`estvoto Bugarija i Turcija) denes treba{e da bide granica...". NOV POTFAT Dali i navistina bilo tokmu taka kako {to pi{uva ovoj ~e~enski profesor - toa e te{ko da se utvrdi. Samo sakav da gi zapoznam ~itatelite so sodr`inata na statijata, ~ii delovi ve}e se preobjaveni vo nekolku poznati bugarski vesnici. Statijata vo original e objavena vo vtoriot broj na makedonskiot vesnik od Bugarija "Makedonska po{ta", {to go objavuva neumorniot borec za nacionalni prava na Makedoncite i poznat pisatel g. Slave Makedonski. Ovoj vesnik pretstavuva nov potfat na g. Makedonski, koj dosega vo Bugarija objavuva{e nekolku kvalitetni vesnici so makedonska nacionalna sodr`ina, ~ie objavuvawe redovno zapira{e poradi nedostig na sredstva. Ovoj broj donesuva i drugi interesni tekstovi od oblasta na makedonskata istorija i literaturata. Objaveno e pismo od grupa intelektualci od Pirinska Makedonija kon svoite sonarodnici od Republika Makedonija. Objaven e osvrt kon knigata "Filetizam ili prokletija - aspekti na golemobugarskiot {ovinizam" od istaknatiot makedonski deec i intelektualec od Bugarija d-r Konstantin Georgiev. Objaven e i osvrt na knigata "Etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite" od Aleksandar Donski. Avtor na osvrtite e Javor Pirinski. Objavena e poezija od Vladimir Lukov, kako i osvrt kon dejnosta na makedonskite aktivisti od Pirinska Makedonija, Vencislav Ovnarski i Nikola Mitov. "POBRKANIOT STAREC" Interesen e i napisot za slu~uvawata vo Sofija pred dve godini. Slave Makedonski, zaedno so grupa od petnaesetina smeli Makedonci i Makedonki, izlegoa pred Parlamentot vo Sofija so golem transparent na koj pi{uva{e deka Bukure{kiot miroven dogovor treba da bide poni{ten. Postoi i istoriska fotografija od ovoj sobir, no na nea se samo osum Makedonci i edna Makedonka. Vo statijata, Slave Makedonski objasnuva deka preostanatite bile uapseni i bile staveni vo eden kamion, po {to bile odneseni na periferijata na Sofija, kade bile istovareni so zakana nikoga{ pive}e da ne bidat videni so (kako {to im rekle) "pobrkaniot starec Slave Makedonski". Ovoj broj na "Makedonska po{ta" mo`e da se nabavi na adresata na Slave Makedonski, koja glasi: ul. "Ko~o ^estimenski" br. 4, 2100 Elin Pelin, R. Bugarija. Gi povikuvame site makedonski patrioti {irum svetot finansiski da go poddr`at ovoj vesnik preku pretplata ili kakva bilo druga pomo{. |
|