SERIOZNI BEZBEDNOSNI INCIDENTI

Lokalnite izbori vo Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija ne ispolnija vo celost odreden broj me|unarodni standardi za demokratski izbori formulirani vo Dokumentot na OBSE od Kopenhagen, 1990. Osobeno izborite ne ja ispolnija do kraj obvrskata na zemjata kako ~lenka na OBSE za sproveduvawe izbori bez nasilstvo i zapla{uvawe i za {titewe na tajnosta na glasa~koto liv~e.

Dodeka glasaweto se odviva{e mirno i nepre~eno vo pogolemiot del op{tini, vkupnata atmosfera ostana napnata. Vo nekoi zapadni op{tini denot na izborite be{e obele`an so seriozni bezbednosni incidenti predizvikani od poedinci i grupi simpatizeri kako i so nepravilnosti i zapla{uvawe. Bea zabele`ani nekolku seriozni primeri na nasilstvo, vklu~uvaj}i i pukawe vo koe bea povredeni ~etiri lica. Vo op{tina Debar glasaweto be{e sopreno vo site 24 izbira~ki mesta poradi nasilstvo, uni{tuvawe na glasa~kite kutii i zakani do ~lenovite na izbornite organi. Vo nekoi izbira~ki mesta vo drugi op{tini glasaweto mora{e privremeno da se sopre za da se vrati redot.

Zakonot za lokalni izbori ima nekolku nedostatoci i nedoslednosti, vklu~uvaj}i i nepostoewe na definicii za fundamentalni koncepti, nejasni normativi za zastapenost na partiite vo izbornite organi i nedosledni rokovi.

Ulogata na Dr`avnata izborna komisija (DIK) ne e jasno definirana so Zakonot. DIK odbra restriktiven priod i gi izvr{uva{e samo onie zada~i koi & se konkretno dodeleni so Zakonot. Ova dovede do izvesni problemi vo pogled na uniformnata primena na Zakonot i izbornite proceduri. Vo nekoi slu~ai, kako {to se procedurite za broewe na glasovite, DIK dade neobvrzuva~ki preporaki duri otkako komisiite od poniska instanca izvr{ija silen pritisok.

Za `al, nastanite na denot na izborite bea u{te ponaglaseni, bidej}i vo tekot na izminatite nedeli izbornata kampawa voglavno be{e nenametliva i mirna. Be{e prijaven mal broj incidenti povrzani so kampawata, no se ~ini deka tie ne bea del od poseopfatna inicijativa. Me|utoa, nasilnite protesti pred domovite na sobraniskite pratenici koi ja napu{tija vladeja~kata partija neposredno pred izborite, kako i maltretiraweto i zapla{uvaweto na nivnite semejstva, sozdade atmosfera na napnatost.

Misijata za nabquduvawe izrazi zagri`enost poradi administrativnite merki prezemi neposredno pred denot na izborite od strana na dano~nite i grade`nite inspekcii protiv odreden broj privatni mediumi. I pokraj toa {to ovie merki mo`ebi bile vo ramkite na zakonot, nivnata selektivna primena vo ~uvstvitelen period dava pri~ina za zagri`enost.

Lokalnite izbori bea odr`ani spored Zakonot za lokalni izbori od 1996 god. Ovoj zakon ima nekolku nedostatoci i nedoslednosti. Vo nego ne se definirani fundamentalni izborni koncepti kako {to e "mnozinstvo". Na primer, Zakonot ne ka`uva jasno dali e potrebno prosto ili apsolutno mnozinstvo za izbor na gradona~alnik vo mo`niot vtor krug.

Pravilata za zastapenost vo izbornite tela se isto taka nejasni. Odredbata deka vladeja~kite i opoziciskite partii mora da imaat ednakov broj pretstavnici vo op{tinskite izborni komisii (OIK) i vo izbira~ki odbori ne predviduva precizno dali sostavot na dr`avnoto sobranie ili op{tinskiot sovet e odlu~uva~kiot faktor.

Nekoi rokovi se nedosledni. Konkretno, se javija problemi od odredbata deka kandidatite treba da otvorat smetka za kampawata 45 dena pred denot na izbori, dodeka pak rokot za registracija na kandidatite e 30 dena pred denot na izbori. Kako rezultat na ovaa odredba, odreden broj kandidati koi docna doznale deka nivnata partija nema da gi nominira ne mo`ea da otvorat smetka vo banka vo ramkite na predvideniot rok i bea spre~eni da nastapat kako nezavisni kandidati.

Zakonot konkretno veli deka nezavisnite kandidati za gradona~alnik i op{tinski soveti mora da podnesat potpisi od 200 glasa~i na koi im e dozvoleno da poddr`at samo edna kandidatura ili sovetni~ki spisok. So ogled na toa {to brojot na glasa~i vo razli~ni op{tini iznesuva od pod 500 do nad 100.000, ovaa odredba im sozdava ogromni te{kotii na nezavisnite kandidati da se registriraat kako kandidati vo pomalite op{tini. Kandidatot, isto taka, mo`e da bide staven vo nepovolna polo`ba ne po svoja vina dokolku eden glasa~ potpi{al pove}e od edna peticija.

Ulogite na DIK i na OIK ne se jasno definirani i samo mal broj dol`nosti im se jasno dodeleni. DIK prezema samo mal broj ~ekori za da im dade nasoki na poniskite izborni organi. Ova gi napravi podgotovkite za izborite pote{ki od potrebnoto. Obukata na ~lenovite na izbornite organi se sprovede mnogu docna i po golema kontraverza vo DIK, so toa zgolemuvaj}i go rizikot deka Zakonot nema da se primenuva na uniformen na~in. Sli~no na ova, DIK duri po dolgi raspravii odlu~i da izdade neobvrzuva~ki usni preporaki deka procedurite za broewe na glasovi od Zakonot za parlamentarni izbori treba da se primenuvaat i pri lokalnite izbori.

Izbornata kampawa prete`no se odviva{e vo mirna atmosfera, i pokraj toa {to opozicijata se obide da go pretvori glasaweto vo referendum za rabotata na nacionalnata Vlada. Ima{e mal broj incidenti povrzani so kampawata, no se ~ini deka tie ne bea del od poseopfatna incijativa. Vo selo Crnik (op{tina Peh~evo), policajci im se zakanuvale na nekolku simpatizeri na Socijal-demokratskiot Sojuz na Makedonija (SDSM), a eden od niv bil pretepan. Policajcite se suspendirani s# do krajot na istragata.

Na 25 avgust, {est sobraniski pratenici od glavnata vladeja~ka partija objavija deka preo|aat vo druga partija. Podocna istiot den, nivnite domovi bea opkoleni od simpatizeri na vladeja~kata partija i o{teteni. Vo Skopje, dvajca vladini simpatizeri bea povredeni od istreli od pi{tol pod nejasni okolnosti. Isto taka ima{e izvestuvawa deka semejstvata na {estminata pratenici bile maltretirani i zapla{uvani. Ovie nastani sozdadoa napnata atmosfera.

Vo Tetovo, spisokot na Partijata za demokratski prosperitet (PDP) be{e odbien, bidej}i imeto na eden kandidat bilo otstraneto po zakonskiot rok. Po odbienata `alba na sud, PDP sepak odlu~i da u~estvuva vo izborite, napu{taj}i gi prethodnite zakani za bojkot na izborite niz celata zemja.

Golemiot broj elektronski i pe~ateni mediumi - na dr`avno i lokalno nivo - & dava na javnosta {irok pristap do informacii i golem opseg na mislewa. Najgolemiot broj mediumi obezbedija regularno pokrivawe na aktivnostite na partiite, bez razlika dali tie bea povrzani so kampawata ili ne. Me|utoa, samo mal broj mediumi mo`e da se smetaat za vistinski nezavisni. Vo pove}eto slu~ai, bea jasno vidlivi naglaseni ureduva~ki politiki i poddr{ka za edna partija.

Dr`avnoto pretprijatie za radiodifuzija, Makedonskata televizija, obezbedi besplatno vreme za partiite i kandidatite koi u~estvuvaat vo izborite. Vremeto be{e podednakvo raspredeleno, kako {to e predvideno so zakon. Me|utoa, od drugi aspekti, Makedonskata televizija vo golem del ne uspea da gi ispolni obvrskite na javen radiodifuzen servis, posvetuvaj}i 44 otsto od programite za vesti na aktivnostite na Vladata, ~esto so pozitiven ton. Dopolnitelni 15 otsto bea posveteni na pokrivawe na aktivnostite na vladeja~kata partija. Zdru`enata opozicija predvodena od SDSM, nasproti toa, dobi samo 8 otsto pokrienost.

Pove}eto pe~ateni mediumi na makedonski jazik dodelija re~isi ist prostor na razli~nite politi~ki subjekti. Me|utoa, ~esto ima{e jasna razlika vo tonot na pokrivaweto. Dnevniot vesnik "Nova Makedonija", kontroliran od Vladata, ~esto izvestuva{e za partiite od opozicijata na negativen na~in. Soodvetno na toa, privatnite dnevni vesnici obi~no bea kriti~ki nastroeni kon Vladata i vladeja~kite partii. Dnevniot vesnik "Fakti" na albanski jazik dodeli op{irno pokrivawe na Demokratskata partija na Albancite (DPA) i na Vladata, ~esto so pozitiven ton za DPA, dodeka istovremeno be{e kriti~ki nastroen kon Zdru`enata opozicija i PDP.

Misijata za nabquduvawe na izbori be{e zagri`ena poradi administrativnite merki prezemeni protiv odreden broj mediumski izdanija so naglasen antivladin stav. Smetkata na izdava~ot na dnevniot vesnik "Makedonija denes" i nedelnikot "Denes" be{e blokirana deset dena pred denot na izborite na osnova na neplaten danok. Privatnata televiziska stanica "Kanap 5" be{e pod zakana na urivawe na nejzinata nova zgrada, navodno poradi toa {to stanicata gi prekr{ila odredbite na grade`nata dozvola. I pokraj toa {to se ~ini deka bile storeni prekr{uvawa na pravnite odredbi, barem vo vtoriot slu~aj, Misijata za nabquduvawe na izbori e zagri`ena deka ovie akcii protiv ovie mediumi bea prezemeni neposredno pred denot na izborite, naso~eni selektivno protiv mediumi koi ja kritikuvaa Vladata.

Voglavno, vo pogolemiot broj op{tini glasaweto se odviva{e mirno i nepre~eno. Me|utoa, denot na izborite be{e obele`an so seriozni bezbednosni incidenti predizvikani od poedinci i grupi simpatizeri na politi~ki partii vo nekoi zapadni op{tini, kako i so nepravilnosti i zapla{uvawe.

Se slu~ija nekolku seriozni slu~ai na nasilstvo, vklu~uvaj}i i pukawe, vo koi najmalku ~etiri lica bea povredeni. Vo odreden broj slu~ai bea uni{teni glasa~kite kutii, a glasa~ite bea spre~eni da go ostvarat pravoto na glasawe. Vo Op{tina Debar glasaweto be{e sopreno vo site 24 izbira~ki mesta poradi nasilstvo, vklu~uvaj}i uni{tuvawe na glasa~kite kutii i zakani do ~lenovite na izbornite organi. Vo odreden broj izbira~ki mesta vo drugi op{tini glasaweto mora{e privremeno da se sopre so cel da se vrati redot.

Op{tata rabota na ~lenovite na izbira~kite odbori be{e zadovolitelna, no vo nekoi slu~ai bea zabele`ani nedoslednosti vo pridr`uvaweto kon pravilata. Bea zabele`ani slednive golemi nepravilnosti:

- Nekolku slu~ai na o~igledno polnewe na glasa~kite kutii;

- Neovlasteni lica ~esto bea prisutni vo i okolu izbira~kite mesta, a ponekoga{ i se me{aa vo procesot;

- Masovno glasawe za pove}e lica i slu~ai na glasawe za drugo lice;

- Ne se proveruvaa sekoga{ dokumentite za li~na identifikacija.

Nabquduva~ite ne izvestija za golemi problemi pri broeweto na glasovite. Me|utoa, vo nekolku slu~ai tie bea spre~eni da prisustvuvaat na broeweto. MNI zabele`a golem broj na neva`e~ki liv~iwa pri glasaweto za op{tinski soveti.