\or|ija - Xorx Atanasoski

MAKEDONIJA EDINSTVEN INTERES

Razgovarala: Marina STAMENKOVA

  • Interesite za ovaa zemja mora da bidat samo - Makedonija. Pravewe otstapki, fini i prefineti kon kogo bilo i za ~ija bilo smetka e mnogu lo{o za Makedonija
  • Makedonija tokmu zatoa {to e mala po brojot na `iteli, mo`e da bide golema pravna dr`ava. Me|utoa, za pravna dr`ava trebaat pravila, a pravila se zakonite. Ako saka{ da bide{ po~ituvan, a toa sekoj go saka u{te koga }e se rodi, toga{ i ti mora{ da po~ituva{
  • Politi~kite partii vo Makedonija izigruvaat deka se golemi i deka rabotat vo interes na narodot. A, vsu{nost, tie se tesni grupi od poedinci koi manipuliraat so partijata, a potoa i so gra|anite vo Makedonija
  • Avtokratskoto odnesuvawe e ve}e videno vo Makedonija. [teta e {to nekoi i natamu se zalagaat za takva sostojba

Gospodinot \or|ija - Xorx Atanasoski e roden na 18 fevruari 1952 godina vo seloto Marul, Prilepsko, od tatko Aleksa i majka Spasija. Toj e eden od najuspe{nite makedonski biznismeni vo svetot. G. Atanasoski ja po~nal svojata kariera kako in`ener vraboten na Univerzitetot vo Wujork. Vo 1975 godina zaedno so svojot brat Josif osnovaat nivna firma "Mikrofleks" {to prerasna vo multimilionska proizvodna korporacija koja proizveduva fleksibilni metalni proizvodi. Nivniot industriski kompleks e lociran vo Ormond Bi~, no najgolem del od nivniot biznis se raboti internacionalno.

Dolgi godini g. Atanasoski raboti za Makedoncite i makedonskoto pra{awe, obedinuvaj}i gi makedonskite iselenici so sponzorirawe na socio-kulturolo{ki nastani, vklu~uvaj}i i folk-festivali, sportski nastani i drugo. Rabotel zaedno so amerikanskata Vlada za promovirawe na ~ovekovite prava za Makedoncite.

Denovive g. Atanasoski prestojuva vo Republika Makedonija.

MS: Gospodine Atanasoski, Vie stasavte vo Makedonija nekolku denovi pred Izborite za lokalna samouprava 2000?

ATANASOSKI: Da. Tuka vo Makedonija sum koga & trebam. Ovoj pat da glasam. Eden glas kako brojka ne e ni{to, no kako zna~ewe e mnogu. Na s# {to e demokratsko vo tatkovinata, iskreno se raduvam.

MS: Kako se ~uvstvuvate...Raspolo`eno?

ATANASOSKI: Odli~no! Mo`e li me|u svoite da ne bide{ sre}en i radosen. Florida, kade {to `iveam i rabotam, e topla i prijatna kako Makedonija, no tamu ima pove}e vlaga, a ovde e suvo i son~evo.

MS: Izborite se samo povod, a pri~inata e da Ve pra{ame za Makedonija denes?

ATANASOSKI: Makedonija e ubava zemja, treba da bide samo u{te sre}na, a nejzinite gra|ani zadovolni. Toa treba da go storat ekonomijata, a pred s# politikata. Najgolemata nepoznata vo Makedonija e toa {to s# u{te postojat nadvore{ni sili od site strani. Tie influencii od kade i da doa|aat, na{ata politika i politi~arite mora da gi do~ekuvaat so podgotveni i edinstveni odgovori, a ne da poka`uvame nemo}. Nikomu ni{to ne dol`ime, ni na Srbite, ni na Bugarite, ni na Grcite, ni na Albancite. Vo sprotivno, narodot eden den seriozno }e se pra{a: kade e na{ata samostojnost {to ja izglasavme na 8 septemvri 1991 godina?! Interesite za ovaa zemja mora da bidat samo - Makedonija. Pravewe otstapki, fini i prefineti kon kogo bilo i za ~ija bilo smetka e mnogu lo{o za Makedonija. Ima somnevawe deka odredeni politi~ari pravat ne{to {to ne e vo interes na dr`avata. Tie otstapki se gledaat i so golo oko, ako toa {to se pravi e planirano na dolgi relacii, kako da saka nekoj ovoj narod za ne{to re{ava~ko, sudbinski, lo{o po nego, da go podgotvi za 20 ili 50 godini.

NEDORASNATI POLITI^ARI

MS: [to misli g. Atanasoski za liderite na politi~kite partii vo Makedonija?

ATANASOSKI: Da bidam fin i da re~am: mnogu dobro, }e ve izla`am. Moeto mislewe e konkretno: aktuelnite politi~ari vo Makedonija i liderite na partiite ne se dovolno dorasnati, nemaat visina za zada~ata {to im e doverena da ja zavr{at!

MS: Zo{to?

ATANASOSKI: Gi gledam i gi sledam kako se odnesuvaat pred i po izbori. Isti se: surovi, netolerantni, nekooperativni... Izborite se samo fasada za politi~kata zgrada na Makedonija. Sodr`inata e po izborite koga }e se zavr{i, liderite da sednat i da prodol`at da razgovaraat za Makedonija. Ovaa dr`ava ne e samo na tie {to }e pobedat, tuku i na tie {to }e zagubat. Zna~i, Makedonija im treba na site, kako {to site & trebaat na Makedonija. Toga{, vo ~ie ime se otu|uvaat, se raspravaat besplodno na {teta na dr`avata?!

MS: Konkretno za Lokalnite izbori 2000?

ATANASOSKI: Rano e za nekakov analiti~en sud, no za vpe~atok e dovolno: i ovie izbori se ne{to "ve}e videno". Ne oti narodot ja saka opozicijata, tuku zatoa {to ne ja saka vlasta!

MS: Ne{to treto?

ATANASOSKI: Toa tretoto go nema. Makedonija nema "treto politi~ko partisko re{enie" {to }e mu go ponudi na narodot, pa zatoa situacijata e vakva kakva {to e. ]e me pra{ate, zo{to nema treta opcija? Za ra|awe na "treta sila", nekoi go vikaat "tret pat", treba vreme, proces... Uveren sum deka toa vreme }e stasa. ]e se pojavat lu|e koi }e ja steknat doverbata kaj narodot. Makedonija ima takvi lu|e i doma i nadvor.

SLOBODNA EKONOMIJA

MS: Gospodine Atanasoski, kakvo e Va{eto mislewe za vlijanieto na kapitalot vrz politikata?

ATANASOSKI: Na ekonomijata nikoj ne smee da & pravi zabrana. Toa vo slobodniot svet se vika "fri interprajz" (slobodna ekonomija). Bez sloboda vo ekonomijata nema uspesi ni za dr`avata ni za narodot, a slobodata za ekonomijata e bezgrani~na. Se znae to~no koi raboti ne mo`e da se rabotat. S# drugo e slobodno.

MS: Makedonija po brojot na `itelite sega, ja smetaat vo kineski veli~ini, za eden "golem hotel so milion dvokrevetni sobi", vo koj sekoj sekomu e rodnina, ili prijatel - poznanik, ili kum, ili svat... Kako toga{ da bideme pravna dr`ava?

ATANASOSKI: Lesno. Makedonija tokmu zatoa {to e mala po brojot na `iteli, mo`e da bide golema pravna dr`ava. Me|utoa, za pravna dr`ava trebaat pravila, a pravila se zakonite. Ako saka{ da bide{ po~ituvan, a toa sekoj go saka u{te koga }e se rodi, toga{ i ti mora{ da po~ituva{. Zato se i zakonite, no vo edni drugi ramki, vo eden drug odnos. Imeno, dr`avata gi po~ituva gra|anite, a gra|anite gi po~ituvaat zakonite na dr`avata, {to e nivna osnovna dol`nost. Eden primer: tvojot prijatel go po~ituva{, a isto i prijatelot tvoj tebe te po~ituva. Toa e takanare~ena zaemna odgovornost.

MS: Dali Makedonecot po~ituva Makedonec?

ATANASOSKI: Mislam deka Makedoncite po~ituvaat Makedonci koi se navistina dostoinstveni i koi zaslu`ile po~it i vo sredinata se doka`ale deka storile ne{to za sebe, no i za narodot.

MS: Kakvi sme kako diplomati, vo zemjata i nadvor?

ATANASOSKI: Makedoncite kako nacija se me|u prvite vo svetot po svoeto gostoprimstvo, ~esnosta. Tie mnogu pomagaat na drugi narodi. Imame dobri Makedonci koi bi bile i dobri lideri, politi~ari i dobri diplomati. Ama, pri~inite oti nemame takvi lu|e na pozicija, se drugi. Na tie lu|e ne im se dadeni {ansi da poka`at {to znaat i umeat. A, tie {ansi im gi skusuvaat onie koi gi gledaat tesnopartiskite i imaat samo liderski interesi. Vo DPMNE, vo SDSM i vo drugite partii vo Makedonija ima kvalitetni li~nosti, no tie se dr`at daleku od scenata, tokmu poradi toa {to go ka`av malku pogore.

DOBRO ZA SITE

MS: Mi se nametna spontano pra{aweto dali postoe~kite partii vo Makedonija se navistina politi~ki partii, ili malku maliciozno, politi~ki grupi so tesni insteresi?

ATANASOSKI: Politi~kite partii vo Makedonija izigruvaat deka se golemi i deka rabotat vo interes na narodot. A, vsu{nost tie se tesni grupi od poedinci koi manipuliraat so partijata, a potoa i so gra|anite vo Makedonija. Na primer, ako vo koja bilo politi~ka partija nekoj nivni ~len razmisluva poinaku od nomenklaturata, toga{ se pojavuvaat razni metodi, kako toj ~len da bide otstranet, a toa zna~i deka nema demokratija vnatre vo partijata, odnosno nema po~va za razli~ni mislewa. I vo partiite i vo dr`avata mora da se sozdade ambient za takanare~eni "demokratski membrani" koi }e gi toleriraat razli~nite mislewa i razli~nite vizii na poedincite za podobruvawe na standardot na gra|anite vo site segmenti od `ivotot. Avtokratskoto odnesuvawe e ve}e videno vo Makedonija. [teta e {to nekoi i natamu se zalagaat za takva sostojba.

MS: [to & predviduvate na Makedonija?

ATANASOSKI: Objektivno mislam deka Makedonija vo ovoj moment e vo eden politi~ki haos, na koj sepak mu se nayira krajot. ]e se slu~i proces, a }e treba i vreme za toj proces. I vo idnina site ovie sega{ni problemi }e bidat nadminati, ne poradi Makedonija, tuku zatoa {to svetot }e nalaga (me|unarodniot faktor) vo Makedonija da se napravat pozitivni promeni vo zakonite, biznisot i internacionalnite odnosi, a narodot toga{ }e znae komu da mu ja dade doverbata.

MS: Gospodinot Atanasoski vo politikata vo Makedonija?

ATANASOSKI: Blagodaram, ama ima ne{to {to sakam da ka`am. Makedonija neizmerno ja sakam i toa mi se ~ini go doka`uvam na razli~ni i na najubavi na~ini. Me|utoa, sam da & se nudam na tatkovinata za nejzin politi~ar, ne. Znam oti nikogo ne go viknale od doma da bide na ~elo na edna dr`ava, no sepak mislam deka sega vo ovoj moment ne se zreli uslovite jas da dojdam vo politikata. Dobro e i vaka, gi sledam procesite, nastanite, rabotam za Makedonija kolku {to znam i mo`am tamu daleku vo SAD kade {to nie s# u{te nemame onakvo lobi kakvo {to imaat drugite dr`avi. No, za toa ne e vinoven Xorx ili nekoj drug, vinovna e politikata vo Makedonija koja zanimavaj}i se sama so sebe, mislam na politi~arite, nemaat vreme da skrojat timovi od ugledni lu|e koi }e lobiraat za Makedonija.

MS: Na krajot, za me|unacionalnite odnosi vo Makedonija, za Albancite?

ATANASOSKI: Ne samo za Albancite, tuku za site malcinstva vo Makedonija, sakam da go ka`am ova: Poka`ete mi gra|anin na ovaa mala, ama ubava dr`ava, {to ne saka dobro da `ivee! Ako e taka, a taka e, toga{ politikata e dol`na da im sozdade uslovi na site `ivotot da im bide podobar. Ve uveruvam, toga{ sorabotkata me|u Makedonecot, Albanecot, Srbinot, Romot, Tur~inot...}e bide postojano vo odewe nagore, a tenziite }e se namaluvaat. Gledate, nema nekoi golemi tajni. Ima samo rabota, pot i dobro za site podednakvo!