Spored Palevski, sopstvenik na UPA "Enterprajs", premierot Georgievski vo negovata neodamne{na izjava ka`al deka ova pretprijatie ima desetina objekti, iako ova pretprijatie ima samo dva gotovi stanbeni proekti i u{te tri vo izgradba i zatoa protiv Georgievski }e bide podnesena krivi~na prijava za kleveta. Paleski informira{e i deka za site negovi objekti imaat grade`ni dozvoli i plateni komunalii. Poradi pretrpenite finansiski zagubi, kako {to be{e ka`ano, }e bide podnesena krivi~na prijava protiv Republika Makedonija.

Minatata nedela Televizija A1 dobi izvestuvawe od Ministerstvoto za transport i vrski deka objektot vo sopstvenost na "Uniprokom-Vemaks", vo koj se smesteni tie, celosno }e se uriva.

Stanuva zbor za objekt od 3.500 kvadratni metri i nadgradba, za ~ie legalizirawe ve}e dve godini se vodi upraven spor pred Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Glavniot i odgovoren urednik na Informativnata programa, Aco Kabranov, veli deka politi~kata zadnina e isklu~ena, bidej}i re{enie za urivawe e dobieno u{te za mandatot na prethodnata vlada. I pokraj seto toa, vo Televizija A1 velat deka najavite za urivawe nema da ja smenat nivnata ureduva~ka politika.

Po povod Denot na nezavisnosta na Republika Makedonija, 8 septemvri, na {tandot na RM na EKSPO 2000 vo Hanover se odr`a "Makedonska ve~er". Prisutnite gi pozdravi komesarot na Republika Makedonija na EKSPO 2000, g. Boris Stefanovski.

Pred mnogubrojnite na{i iselenici vo Hanover i drugi gosti od pove}e zemji, svoj nastap ima{e i amaterskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo "Ilinden" od gradot doma}in.

Ako se soglasat makedonskite banki da otkupat 51 otsto od kapitalot na Anglojugoslovenskata banka (AJB) vo London, SAD }e se soglasat da ja deblokiraat nejzinata smetka i Makedonija da si gi vrati svoite devizni rezervi od okolu 70 milioni GM. Re{enieto za vra}awe na makedonskite devizi, koi pove}e od edna godina se blokirani vo AJB, koja e pred likvidacija, e predlo`eno na poslednite pregovori vo Va{ington me|u na{ata delegacija i MMF.

Na vakov na~in }e se postignat dve raboti. Od edna strana }e dobieme makedonska banka vo London, a od druga pak }e gi vratime na{ite devizni rezervi. Veruvame deka naskoro }e se realizira ovoj plan - veli Gruevski.

Ministerot za finansii, Nikola Gruevski, najavi deka naskoro }e se namalat site tri stapki na personalniot danok. Vo oktomvri so pretstavnicite na MMF }e bidat utvrdeni i procentite za koi }e se namali personalecot, ~ii stapki dosega bea 23 otsto (za prihod do dve prose~ni plati), 27 otsto (od dve do pet prose~ni plati) i 35 otsto (prihodi nad pet prose~ni plati).

]e go namalime personalniot danok, koj direktno vlijae vrz rastot na proizvodstvoto i na vrabotenosta. Tie stapki i dosega ne bea visoki, no visoki se stapkite za zdravstveno i penzisko osiguruvawe kade {to zasega ne smeeme da menuvame ni{to. Poradi toa }e go namalime personalecot, za{to vrz negovata stapka se yidaat dava~kite za penzisko i zdravstveno osiguruvawe, istakna Gruevski.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo minatata godina zaplenilo 700 kilogrami marihuana, 16 kilogrami heroin, 3 kilogrami kokain, 12 kilogrami surov opium i 6,5 toni anhidrid na ocetna kiselina od koja se proizveduva heroin. Odzemenoto koli~estvo droga e zna~itelno pogolemo od 1998 godina, a trendot na zgolemuvawe prodol`uva i vo prvite {est meseci od ovaa godina, se veli vo informacijata vo vrska so progonot na storitelite na krivi~noto delo neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni drogi, psihotropni supstanci i prekusori za periodot od 1997 do 1999 godina, koja ja podgotvi Republi~koto javno obvinitelstvo.

I pokraj faktot {to pred dve nedeli direktorot na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, Jovan Siljanovski, soop{ti deka na licitacija e otkupen del od imotot na {tedilnicata TAT vo ste~aj, za {to ova pretprijatie treba{e da plati pet milioni germanski marki koi bi se iskoristile kako vtora rata za bitolskite {teda~i, obes{tetuvaweto na tatovci i natamu ostanuva neizvesno.

Spored eden od {teda~kite lideri, Mende Mladenovski, zasega vo Bitola nema ni{to od najavenata vtora rata, odnosno ne se znae dali ovie pet milioni marki voop{to pristignale na smetkata na TAT, kako i koga tie }e bidat isplateni dokolku legnat na kontoto na {tedilnicata. [teda~ite v~era pobarale Republi~kiot sudski sovet da se anga`ira okolu utvrduvaweto na nepravilnostite koi navodno gi napravil Ste~ajniot sudski sovet, ste~ajniot upravnik Nikola Jankovski, kako i pretsedatelot na Osnovniot sud vo Bitola, Aleksandar Pr~evski.

Se u{te nema ni{to od socijalnite paketi {to Vladata treba{e da po~ne da im gi deli na okolu 70.000 vraboteni vo javniot sektor, kako zamena za pari~na isplata na regresot za godi{en odmor.

Ministerot za trud i socijalna politika, Bedredin Ibraimi, u{te pred dvaesetina dena, izjavi deka tie }e po~nat da se delat vedna{, vo narednite denovi, a prvi na listata treba{e da bidat prosvetnite rabotnici i okolu 6.000 socijalni semejstva.

Istovremeno, Ibraimi be{e deciden deka tie paketi nemaat nikakva vrska so lokalnite izbori i deka stanuva zbor za konkretna poddr{ka na doma{nite pretprijatija koi imaat problemi so vi{okot na proizvodi i so nivniot plasman na pazarot.

So odluka na Vladata na Republika Makedonija, pretsedatelot na Upravniot odbor na Agencijata za privatizacija, Jovan Andonov -Regan, do neodamna vtor ~ovek na Agencijata za obnova i razvoj, e razre{en od funkcijata. Na negovo mesto e postaven zamenik-ministerot za finansii i ~len na Demokratskata alternativa.

Pri krajot na minatata nedela, Premierot mu go vra~il i re{enieto na Markovski za nov pretsedatel na Upravniot odbor, po {to ovoj treba da svika sednica na Upravniot odbor so novo rakovodstvo.

Ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija, Toni Popovski, i direktorot na Sektorot za implementacija na politikata za `ivotna sredina pri Direkcijata na programata za `ivotna sredina na ON - UNEP, Donald Kaniaru, potpi{aa dogovor za sorabotka. Soglasno so dogovorot, nedelava vo na{ava Republika prestojuva ekspertski tim na UNEP koj }e raboti na realizacija na proektot "Ocena na sostojbite vo `ivotnata sredina vo Makedonija", {to e vo ramki na Regionalnata programa za rekonstrukcija na `ivotnata sredina vo Jugoisto~na Evropa pri Paktot za stabilnost. Proektot e sostaven od tri globalni segmenti: ocena na institucionalnite kapaciteti vo Makedonija, ocena na {tetite vo `ivotnata sredina od begalskite kampovi i identifikuvawe na industriskite ekolo{ki `ari{ta {to ja zagaduvaat `ivotnata sredina.

Makedonskata pravoslavna crkva vo Erusalim obezbedi mesto za izgradba na manastir i crkva kade {to }e se odr`uva bogoslu`ba na makedonski jazik.

"Da mu se zablagodarime na Gospoda {to i na{iot pravoslaven narod i na{ata crkva dobija svoe molitveno kat~e vo Erusalim, kade {to }e mo`e da bidat primeni tie {to }e dojdat da se poklonat na Gospodoviot grob i da gi prinesat svoite molitvi. Stariot grad Erusalim ne go izgubil svoeto zna~ewe i poradi toa ovoj ~in go ~uvstvuvam kako u{te edno podlaboko vkorenuvawe vo na{eto pravoslavno predanie", izjavi Strumi~kiot mitropolit Naum.

Vo Op{tinata \or~e Petrov vo Skopje naskoro }e po~ne izgradba na deloven centar od svetski poznatiot sinxir na stokovni ku}i IKEA. Na prostor od 15.000 kvadratni metri }e se izgradi proda`en objekt vo koj gra|anite }e se snabduvaat so razni vidovi stoki za doma}instvoto i za drugi potrebi. Se o~ekuva da bidat vraboteni 500 lica.

Investitori za ovoj proekt se firmata "Medija elektroniks" vo sorabotka so poznatata svetska kompanija "Samsung". Spored predvidenata dinamika za izvedba na rabotite, kako {to se najavuva, objektot treba da bide pu{ten vo upotreba najdocna za edna godina.

Minatiot vikend, vesnikot "Wujork tajms" objavi mega-intervju so na{iot re`iser Mil~o Man~evski so naslov "Vo negovata tatkovina da se snima vojna, samo po sebe e bitka". Doajenot na amerikanskata filmska kritika, Xoan Dupont, go portretira Man~evski vo reporta`a realizirana za vreme na snimaweto na filmot "Pra{ina" vo [tavica.

"Kako i filmot 'Pred do`dot', koj patuva{e me|u London i Makedonija vo elegantno cirkularno si`e, i noviot film na Man~evski 'Pra{ina' igra suptilni igri so vremeto i so geografijata. Kako i prviot film na Man~evski 'Pra{ina' ima gusto scenario, iscrpeno so konflikt i kole`i. Man~evski veli deka nie ne go prika`uvame najlo{oto od ona {to se slu~uva{e za vreme na balkanskite vojni - nasilstvo {to duri i denes prodol`uva", pi{uva, me|u drugoto vo "Wujork tajms".

Makedonskata pravoslavna crkovna op{tina "Presveta Bogorodica" od Sindelfingen - Biblingen i Makedonskiot centar organiziraat golema proslava po povod praznikot "Mala Bogorodica" vo sabota na 23 septemvri 2000 godina, so po~etok vo 18.00 ~asot.

Proslavata }e bide odr`ana na porane{niot amerikanski aerodrom vo Biblingen, na koja }e u~estvuva rok-grupata "Mama bend" od Skopje.