SVETI PAVLE VO MAKEDONIJA!

Da se potsetime nakratko na ovoj izvonredno zna~aen nastan. Otkako po~nal so {ireweto na hristijanstvoto niz Mala Azija sveti Pavle stignal vo Troada. Tamu imal videnie vo koe mu se pojavil nekoj Makedonec, koj go zamolil da pojde vo Makedonija za da im pomogne na Makedoncite. Vo Delata apostolski (16,9) vo vrska so ova ~itame:

Ve}e spomnavme deka postojat pretpostavki spored koi Makedonecot {to go povikal sveti Pavle da dojde vo Makedonija bil tokmu svetiot evangelist Luka.

Svetiot apostol Pavle go propoveda hristijanstvoto srede Makedoncite

Vo Biblijata (Zagreb, 1983, str 1248), vo komentarite za Poslanijata na sveti Pavle, vo vrska so prestojot na ovoj apostol vo Makedonija ~itame:

Zna~i, prvite Makedonci vo Makedonija se hristijanizirale po samo okolu dve i pol decenii od raspnuvaweto na Isus Hristos, {to pretstavuva podatok za gordost i po~it! I seto toa se slu~ilo po samo dva veka od propasta na nezavisnata anti~komakedonska dr`ava, koga gordite Makedonci s# u{te ne mo`ele da se pomirat so rimskata okupacija na svojata zemja.

So sigurnost mo`eme da ka`eme deka ogromnoto mnozinstvo na toga{nite gra|ani na Filipi, so koi se sre}aval sveti Pavle, bile tokmu etni~kite anti~ki Makedonci. Osven prethodno iznesenite podatoci za etni~kiot sostav na Makedonija od toa vreme, kako potprepa na vakviot zaklu~ok }e poso~ime u{te nekolku zna~ajni momenti.

Od ovoj podatok mo`e da se izvle~e zaklu~ok za etni~kiot sostav na Filipi. Zna~i, vo ovoj grad Evrei re~isi nemalo ({tom nemalo ni deset ma`i Evrei za da se sobiraat vo sinagoga), tuku najmnogu imalo Makedonci, koi vpro~em otsekoga{ `iveele vo ovoj svoj grad.

Za dominantniot makedonski etni~ki karakter na Filipi }e spomneme u{te eden podatok. Vo Dela apostolski ~itame deka otkako ne na{le evrejska sinagoga, sveti Pavle i pridru`inicite, izlegle kraj bliskata reka, kade narodot toga{ se molel. Vo Dela apostolski (16,13) ~itame:

Se postavuva pra{aweto: zo{to gra|anite na Filipi izleguvale da se molat tokmu kraj bliskata reka? Odgovorot na ova pra{awe ni nudi u{te eden dokaz za dominantnata makedonska populacija na Filipi. Imeno, dobro e poznato deka anti~kite Makedonci gaele poseben kult kon vodata, t.e. kon rekite i ovoj kult se sre}ava u{te vo postarata makedonska istorija. Taka, na primer, vo prikaznata za nastanokot na makedonskata dr`ava (raska`ana od Herodot), rekata odigrala presudna uloga vo spasuvaweto na legendarniot makedonski kral Perdika, koj zaedno so svoite dvajca bra}a bile progonuvani od neprijatelite. D-r Nade Proeva (Studii za anti~kite Makedonci, cit. delo, str. 166) pi{uva deka anti~kite Makedonci im prinesuvale `rtvi na rekite i istite dlaboko gi po~ituvale. Interesno e i toa {to vodata, kako natprirodna sila, ostanala i vo folklorot na Makedoncite od 19 i 20 vek. Poznatiot makedonski folklorist d-r Tome Sazdov kako naj~esto koristen materijalen element so natprirodna mo} vo makedonskite skazni ja spomenuva tokmu vodata (Pregled na makedonskata narodna proza; Kultura, Skopje, 1981 str.71). Inaku, nesporno e deka vodata kako natprirodna sila ja ima i vo folklorot na drugi narodi.

Zna~i, moleweto na gra|anite na Filipi kraj rekata pretstavuvalo star anti~komakedonski obi~aj, {to dovolno zboruva za dominantniot makedonski etni~ki karakter na ovoj grad.

Sekako deka vo Filipi, osven dominantnite Makedonci, imalo i pripadnici na drugi narodi, no za niv mo`eme da ka`eme deka glavno bile privremeno naseleni trgovci so poteklo od razni zemji, koi tamu gi prodavale svoite stoki. Edna od niv bila i `enata Lidija od aziskiot grad Tijatira, za koja vo prodol`enie }e pi{uvame.

Sega predlagam da napravime obid za mo`no utvrduvawe na identitetot na prviot Makedonec od Makedonija koj stanal hristijanin, zatoa {to toa prakti~no bil prviot evropjanin {to se pokrstil na tloto na Evropa. Nekoi na{i istra`uva~i smetaat deka prvata evropska hristijanka bila gorespomenatata "Makedonka Lidija", koja bila pokrstena u{te za vreme na prvoto prisustvo na sveti Pavle i na negovite pridru`nici na molitvata kraj rekata blizu Filipi. No, ovde }e dademe edno poinakvo mislewe za identitetot na prviot evropski hristijanin, sekako potpiraj}i se na dobro poznatite podatoci. Vo vrska so ova vo Dela apostolski (16: 14-15) ~itame:

Od ovoj izvadok sosema jasno se gleda deka Lidija voop{to ne poteknuvala od Makedonija, tuku deka taa bila po poteklo od maloaziskiot grad Tijatira. Duri i da bila etni~ka Makedonka (potomok na eventualno doselenite Makedonci vo Tijatira, za {to postojat odredeni indicii, za koi }e pi{uvame vo prodol`enie), faktot {to taa ne bila rodena vo Evropa, e dovolen za da ka`eme deka taa ne mo`ela da bide prvata evropjanka koja go primila hristijanstvoto, zatoa {to, ednostavno - taa voop{to ne bila Evropjanka!

Pa, koj bil prviot Evropjanin {to go primil hristijanstvoto na tloto na Evropa? Mo`ni odgovori na ova pra{awe se slednite.

Kako prvo, toa mo`ebi bil nekoj od ~lenovite na semejstvoto na Lidija. Fakt e deka taa imala svoj dom i semejstvo vo Filipi, za koe vidovme deka isto taka bilo pokrsteno od sveti Pavle i negovite pridru`nici. Podatoci za ova semejstvo ne se spomnati vo Dela apostolski. Ne se znae ni dali Lidija bila ma`ena ili pak mo`ebi `iveela so svoite roditeli (koi mo`ebi ja pridru`uvale za vreme na nejziniot provremen prestoj vo Filipi). Ne se znae ni dali taa vo Filipi (dokolku bila ma`ena) `iveela kako snaa vo domot na nekoj domoroden Makedonec, ili pak i nejziniot soprug bil dojdenec od Tijatira, koj samo ja pridru`uval za vreme na nejziniot privremen prestoj vo Makedonija. Seto ova ostanuva vo oblasta na {pekulaciite, no dokolku nejziniot (eventuelen) soprug bil Makedonec, toga{ tokmu toj bi mo`el da bide prviot Evropjanin koj go primil hristijanstvoto na tloto na Evropa.