DPMNE SPROVEDUVA DIVJA^KI TEROR VRZ MAKEDONCITE VO [TIP

Preku ova pismo Op{tinskiot komitet na partijata VMRO-Vistinska makedonska reformska opcija od [tip saka da ja alarmira makedonskata i me|unarodnata javnost za terorot i torturite {to se vr{at vrz ~lenovite na na{ata partija vo [tip, od strana na diktatorskiot i antimakedonski re`im na DPMNE.

Ova {to go pravi re`imot na DPMNE nad na{ite ~lenovi, no i vrz site onie koi ne razmisluvaat kako niv (pa duri i vrz ~lenovite na nivnite semejstva) e klasi~en primer na divja{tvo, nezabele`ano na na{ive prostori u{te od vremeto na bugarskata fa{isti~ka okupacija ili od vremeto na prvite godini na najcrniot povoen udba{ki jugoslovenski komunizam.

Javnosta ve}e e zapoznata za diveeweto na grupa huligani od DPMNE, koi nekolku denovi po red, vo tolpa, no}no vreme, kukavi~ki gi kamenuva domovite i neza{titenite semejstva na na{ite pratenici Stojmenov i ^erkezov. Policijata, po nalog na ministerkata za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska, ne reagira{e za da gi za{titi barem decata na na{ite pratenici od razulavenata tolpa ~lenovi na DPMNE. No, toa be{e samo po~etok na terorot {to zavladea vo [tip od strana na ovaa Partija.

Vedna{ potoa, sestrata na na{iot pratenik ^erkezov, poznatata {tipska doktorka Nada Balova, be{e izbrkana od rabotnoto mesto profesor vo Srednoto medicinsko u~ili{te. Direktorot na ova u~ili{te e ~len na DPMNE. Potencirame deka d-r Balova e priznat pedagog i lekar so nad 25-godi{en sta` vo svojata oblast. Taa e izbrkana od rabotnoto mesto samo poradi politi~koto ubeduvawe na nejziniot brat.

Ponatamu, bratot na na{iot pratenik ^erkezov e smenet od svoeto dosega{no rabotno mesto i istiot e ispraten na novo rabotno mesto, duri vo Gostivar! I ova e storeno samo poradi politi~kite ubeduvawa na negoviot brat.

Isti torturi do`ivuva i semejstvoto na na{iot pratenik Stojmenov. Soprugata na negoviot brat, koja e vrabotena vo {tipskata Elektrodistribucija, neodamna dobi re{enie so koe e prefrlena na novo rabotno mesto vo TEC "Oslomej" vo Ki~evo. Re{enieto e izdadeno od direktorot na Elektrodistribucija vo [tip, koj e ~len na DPMNE. Poradi {okot {to go do`ivea, ovaa `ena i majka na maloletni deca, dobi zdravstveni problemi i vo momentov se nao|a na lekuvawe.

Juri{nicite na totalitarniot re`im na DPMNE vo svoeto bezumie ne ja po{tedija nitu privatnata zdravstvena ordinacija na na{iot pratenik

d-r Zlatko Stojmenov. Taka, neodamna d-r Stojmenov dobi najava deka }e bide raskinat dogovorot pome|u negovata ordinacija i Fondot za zdravstvo. Na ovoj na~in, suroviot i nehuman re`im na DPMNE direktno go zagrozi zdravjeto na nekoi {tipjani, preku obidot da gi li{i od zdravstvenite uslugi na eden od najstru~nite lekari vo svojata oblast vo na{iot grad. Prakti~no, preku ovoj akt DPMNE gi zgazi ~ovekovite i ustavni prava na gra|anite na [tip, spored koi, tie samite mo`at da izbiraat kaj koj lekar }e se lekuvaat. Isto taka, neodamna be{e upatena nenajavena no}na kontrola vo ordinacijata na d-r Stojmenov, koja ostana da "raboti" vo ordinacijata do dolgo vo no}ta, ne dozvoluvaj}i im na vrabotenite vo ordinacijata da si zaminat doma, iako nekoi od niv imaat maloletni deca.

Diktatorskiot i antimakedonski re`im na Georgievski, preku svoite {tipski slugi, vr{i tortura i vrz obi~nite ~lenovi na partijata VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija.

Taka, na primer, na{iot aktivist Igno Ivanov (koj se nao|a na vtoro mesto na na{ata lista za sovetnici) neodamna e prefrlen na novo rabotno mesto vo Javnoto pretprijatie "Isar", kade {to e vraboten. Po nalog na direktorot na ova pretprijatie (koj e ~len na DPMNE), na{iot aktivist Ivanov neodamna e prefrlen na rabotnoto mesto kopa~ na grobovi. Inaku, Igno Ivanov po struka e {umski in`ener so zavr{en fakultet, a na rabotnoto mesto grobar e prefrlen samo poradi svoite politi~ki ubeduvawa.

Od svoeto rabotno mesto e smenet i aktivistot na na{ata partija Vedran Dimitrov, koj rabote{e kako {ofer, a sega e prefrlen da raboti kako voza~ na |ubre.

Zakani so brkawe od rabotnoto mesto dobi i na{ata pretsedatelka na izbornata edinica sedum, Danica Zafirova, a na na{ata aktivistka Nada Todorova & e upatena zakana deka nema da mo`e da ja vraboti svojata }erka vo Medicinskiot centar (koj e pod kontrola na DPMNE).

Sepak, slugite na diktatorskiot re`im na DPMNE najgolemo poni`uvawe & priredija na na{ata aktivistka Maru{ka Nakova. Poradi nejzinoto ~lenuvawe vo na{ata partija, taa bila prinudena da do`ivee golemi poni`uvawa na svoeto rabotno mesto. Neodamna, od strana na eden nejzin pretpostaven (inaku aktivist na DPMNE) na Nakova & bila dadena ~etki~ka za zabi so koja bila naterana da go mie podot na WC-to vo bawata Ke`ovica! Navistina redok primer za divja{tvo i patolo{ki sadizam kakvi {to sre}avame samo kaj eksponentite na najcrnite totalitarni re`imi.

Brojni se i sekojdnevnite prosta~ki zakani po telefon {to gi upatuvaat ~lenovite na DPMNE na site onie gra|ani na [tip, koi ne mislat kako niv. Javuva~ite na dobar del od ovie zakani ve}e gi imame identifikuvano preku telefonski identifikatori, koi se postaveni kaj na{i ~lenovi i nivni rodnini. Protiv ovie lica }e bidat prezemeni soodvetni zakonski merki toga{ koga }e dojde vreme. Zakonski merki }e bidat prezemeni i protiv onie huligani koi gi spre~uvale na{ite ~lenovi i simpatizeri da prisustvuvaat na predizbornata Konvencija na na{ata partija, pa duri i gi maltretirale na{ite ~lenovi samo zatoa {to po ulicite nosele maici so oznaki na Partijata.

Ova e samo del od terorot {to go sproveduva re`imot na DPMNE vrz makedonskiot narod ne samo vo [tip, tuku i vo cela Makedonija.

Kakov e na{iot odgovor na seto ova?

Na{iot odgovor e eden i edinstven! Nas ni{to ne mo`e da n# pokoleba koga e vo pra{awe opstanokot na Makedonija. Re`imot na DPMNE raboti vo polza na tu|i i mra~ni interesi, koi sakaat da ja uni{tat Makedonija. No, toa nema da im uspee. Na{ite predci ginele za Makedonija, pa ako treba }e gineme i nie, no nema da im dozvolime na ovie izrodi i nacionalni predavnici da ja uni{tat na{ata mila tatkovina.

Nie sme blagodarni na site poseriozni partii vo Makedonija, koi glasno go osudija terorot {to ovaa Partija go sproveduva vrz makedonskiot narod. Nie sme blagodarni i na golemata poddr{ka {to ja dobivame od Makedoncite od dijasporata za {to poskore{no zaminuvawe na diktatorot Georgievski od politi~kata scena.

A, na slugite na Georgievski od tipot na direktor~iwata {to gi maltretiraat na{ite ~lenovi, no i na nivnite naredbodavci, samo }e im pora~ame: Gospoda direktor~iwa, trkaloto se vrti. Zatoa bidete sigurni deka mnogu brgu }e dojde denot koga tokmu vie }e se najdete na nekoe od rabotnite mesta, na koi sega gi ispra}ate na{ite ~lenovi.

Na krajot, sakame da upatime poseben apel do pratenicite vo makedonskiot Parlament od redovite na Demokratskata alternativa, kako i do ~esnite pratenici na DPMNE.

Po~ituvani pratenici,

Vi se obra}ame Vam kako na civilizirani lu|e zatoa {to sme dlaboko ubedeni deka kaj mnogumina od Vas vo du{ite tlee ogromen revolt poradi siot ovoj crn teror {to nad Makedoncite go sproveduva diktatorot Georgievski. Golema e Va{ata odgovornost vo ovie sudbonosni migovi za Makedonija. Morame site zaedno da stavime kraj na ovoj teror. Znaeme deka nekoi od Vas imaat odredeni materijalni privilegii od ovoj re`im i deka poradi toa mol~at za ova {to se slu~uva. No, Ve molime barem za mig da pomislite na detskite solzi i na piskotot na nivnite neza{titeni majki i starci-roditeli na na{ite pratenici, vo migovite dodeka bea divja~ki napa|ani od juri{nicite na diktatorot Georgievski! Mo`at li solzite na ovie prepla{eni de~iwa da bidat posilni od Va{ite privremeni materijalni privilegii? Kade Vi e sovesta? Na Vas ostanuva da odlu~ite dali }e se poka`ete kako dostojni sinovi i }erki na makedonskiot narod, koi smelo }e zastanat vo odbrana na dostoinstvoto na Makedoncite, ili pak }e se prepu{tite na golemiot rizik utre da bidete osuduvani i od va{ite sopstveni deca i vnuci deka ste bile indirektni sou~esnici vo sproveduvaweto teror protiv sopstveniot makedonski narod, kako i deka ste bile sou~esnici vo raspar~uvaweto na Makedonija!

^ESTITKI OD VNUKATA NA DEL^EV

Kako ve~no blagodarna {to edinstveno Vie mi pomognavte po izvr{enata kriminalna soobra}ajna nesre}a vrz mene vo Blagoevgrad, dozvolete mi po povod osmi septemvri, ~estvuvawe na nezavisna i suverena dr`ava Makedonija, da mu posakam na makedonskiot narod uspe{no da ~ekori vo idninata i zasekoga{ da gi pamti svetlite datumi vo svojata istorija, kako Ilinden 1903 godina koga najgolemiot Ilindenec padna za slobodata na Makedonija, sinot na Sultana Nurxieva (Del~eva), ideologot i eden od osnovopolo`nicite na VMRO - Goce Del~ev; Ilinden 1945 godina, koga za pretsedatel na Makedonija go izbra Metodija Andonov - ^ento i osmi septemvri, denot na Republika Makedonija, nezavisna od SFRJ.

Ovie datumi se del i od mojot `ivoten pat, zacrtan od mojot ~i~ko Goce Del~ev, za da pominam vo zatvorot vo [tip koga kako 22-godi{na u~itelka, so pobelena kosa, bev zatvorena; na ostrovot Tasos - Grcija za da bidam borec vo 12-ta makedonska udarna narodnoosloboditelna brigada "Goce Del~ev"; da gi sozdadam prvite makedonski u~iteli po osloboduvaweto vo [tip i Skopje; da sum sekretar na pretsedatelot Metodija Andonov - ^ento za po negovoto uni{tuvawe od srbokomunistite (nekazneti nitu od sudbinata) da bidam isterana od Makedonija kako "Bugarka" i od 24 januari 1997 godina ~ekam da bidam rehabilitirana vrz osnova na podnesenoto barawe - pretstavka do Vladata, br. 1064/24.1. 1997 godina.

Kakva ironija na sudbinata!!! ^i~koto Goce Del~ev e Makedonec, a }erkata na negoviot prv bratu~ed Trajko Nurxiev - "Bugarka".

"Bugarka", koja e edinstvenata vo Blagoevgrad, {to se gri`i i pla}a komunalii za grobot na dedo Nikola Del~ev - tatkoto na Goce Del~ev.

Komentarot go ostavam na makedonskata Vlada i javnosta.

A, kako nema da ima. Zo{to? E, tuka ima dosta pri~ini i povodi, koi ne smeat da se zaboravat. Za niv }e treba i vreme i mudrost za donekade da se ubla`i sostojbata ovde, vo dr`avava, ami i nadvor. A, za toa dali }e se najde zdrav, siguren i efikasen lek, potrebni se mnogu analizi i razmisluvawa, no seop{ti i seriozni, bez kusogledosti, bidej}i, svesni sme deka problemot e nadvisnat nad MPC koja ja so~inuvaat pravoslavni makedonski vernici, bez koi nema crkva, nema vera i sekako nema opstanok.

^itame i se ~udime, a i ima zo{to. I vernicite i sve{tenicite, a i site okolu niv treba da svatat deka tie sveti hramovi se narodni, na vernicite, deka sve{tenite lica se slugi na istite od koi `iveat i opstojuvaat, deka kanonskite pravila i zakoni treba da se prilagodat i dogradat vo interes na vernicite. Bez toa pravilo s# bi bilo luk i voda. Pravilo e deka vo site pravoslavni crkvi i hramovi, vo gradovite, vo naselenite mesta, kade i da se treba da ima red i na~in na odnesuvawe. Od toa ne smee nikoj da bega, pa makar bil i protojerej ili vladika, od najmal do najvisok. Po~nuvaj}i od Crkovniot (manastirskiot) odbor do sve{tenoto lice i vladika, zadol`itelno treba da se znae ulogata na sve{tenikot, vladikata, do posledniot koj i kakva zada~a i obvrska ima i sekako redovno, objektivno, navremeno i odgovorno da se podnesuva godi{en izve{taj za rabotata. Tuka spa|a: redovno konsultirawe, odr`uvawe kontakti so upravite (crkovnite odbori koi si imaat pretsedatel, zamenik, sekretar, blagajnik, magacioner i sl.), ot~et za izminata godina, finansiski izve{taj, s# {to e potrebno i toa kako pred upravite, isto taka i pred vernicite, koi imaat pravo da bidat informirani i izvestuvani za celokupnata bogoslu`ba. Ako toa ne se zapazuva, ako upravite (crkovnite odbori) se zaobikoluvaat, ako godi{no ne se podnesuvaat celosni izve{tai za rabotata na crkvite, bilo toa da se hramovi ili manastiri (kako {to e slu~ajot vo Radovi{, koj s# u{te ne e razre{en i kade sve{tenite lica od rakav si gi nazna~uvaat upravite), problemite }e bidat s# poprisutni. Sepak, najgorliv e problemot so finanskite sredstva kade treba da se znae koj kolku zaslu`il, koj kolku dobil i zo{to, i za toa treba da se vodi pedantna evidencija. Taka treba da bide vo site makedonski pravoslavni crkvi, vo Republikava i dijasporata, vo sprotivno karvanot }e si vrvi i toa na {teta na site, i na vernicite i na sve{tenicite. A, ako vernicite ja poddr`uvaat MPC, bez razlika na materijalnite, finansiskite ili drugi sredstva, toa sekako treba da se po~ituva.

A praviloto deka dr`avata e odvoena od crkvata, ne va`i sekade, bidej}i i vernicite (donatorite), i dr`avata i crkvata, vo odredeni sostojbi, imaat ne{to zaedni~ko i nedelivo.

Zatoa nam gra|anite, vernicite, sve{tenicite i sekako vlasta ni ostanuva vakvite problemi i pra{awa po~esto da gi postavuvame, razgleduvame i zaedni~ki da gi razre{uvame, bez zaobikoluvawa i bez odbegnuvawa. Vo sprotivno, posledicite }e bidat ogromni.

OTVORENO PISMO DO MAKEDONSKATA JAVNOST

Po~ituvani sonarodnici,

Nie Makedoncite od Severna Amerika ve}e podolgo vreme so zagri`enost gi sledime nastanite povrzani so vladeeweto na tripartitnata Koalicija VMRO-DPMNE, DA i DPA i sekojdnevno stanuvame s# porazo~arani od rezultatite od toa vladeewe: nesposobnost, korupcija, mito nepotizam, kriminal, drskost, osvetoqubie i antipatriotizam. Ubedeni sme deka politi~kite, ekonomskite, sociolo{kite, bezbednosnite i drugi posledici se vlo{eni do toj stepen {to ni se ~ini deka ne samo demokratijata, tuku i samata suverenost na Republika Makedonija se krajno iskompromitirani i seriozno dovedeni vo pra{awe. Sega ve}e mo`eme so sigurnost da konstatirame deka rabotata na ovaa vlast e podednakvo lo{a kako i onaa na SDSM, pa zatoa sakame preku ova pismo da gi povikame na odgovornost lu|eto koi{to se direktno odgovorni za vakvata sostojba vo Makedonija.

Dlaboko sme ubedeni deka sega{noto rakovodstvo na VMRO-DPMNE, zaedno so nivnite koalicioni partneri, go izgubija politi~kiot mandat da vladeat, go ispoganija moralniot avtoritet da rakovodat i ja izneverija doverbata na makedonskite glasa~i od 1998 godina do taa mera {to moraat vedna{ i bezuslovno da zaminat od politi~kata scena.

Za nas, Makedoncite od dijasporata, posebno e bolno predavstvoto od partiskiot vrv na nekoga{ najnacionalnata partija vo Makedonija - VMRO-DPMNE. Nie zasekoga{ ostanuvame verni na prvobitnite programski opredelbi, ideali i vrednosti na taa partija vo koja{to polagavme golemi nade`i kako vo spasitel od komunisti~koto zlo. Nie zasekoga{ ostanuvame verni na idealite {to gi delime so {irokoto partisko ~lenstvo na VMRO-DPMNE, no vo isto vreme, nie najostro gi osuduvame postapkite i metodite na Qub~o Georgievski i negovite poltroni koi{to beskrupulozno ja uzurpiraa vlasta i od nea i od partijata napravija klub na politi~ki perverti i partiski kleptomani i predavnici koi{to zaslu`uvaat da bidat vo zatvor, a ne na vladeja~ki mesta.

Nie kategori~no barame od partiskoto rakovodstvo na ~elo so Qub~o Georgievski da dadat bezuslovna ostavka i od partijata i od vladinite funkcii, da prestanat da go teroriziraat blagorodnoto VMRO-vsko ~lenstvo, da ne go poni`uvaat makedonskiot narod i da gi ostavat onie lu|e i partii vo Makedonija koi{to imaat vistinski VMRO-vski duh, doblest i sposobnost da ja izbavat na{ata zemja od bezdnata koja{to na site nas ni se zakanuva. Nie sme podgotveni sekoga{ da gi branime demokratskite, nacionalnite i VMRO-vski vrednosti na site nas.

Nestor Oginar, pretsedatel na Zadgrani~niot komitet na VMRO-DPMNE za Severna Amerika

KOJ GRE[I?

Dali pratenik pravilno bi postapil so preminuvaweto od edna vo druga politi~ka partija?

Spored mene, kako gra|anin so mo`nost na direktno odlu~uvawe pri izbor na pretstavnik vo Parlamentot od moeto mesto, trgnuvam od odlukata za izbor na onoj kandidat kaj kogo se sovpa|aat moite stavovi, odnosno se zalaga za interesite na naselenoto mesto.

Bidej}i politi~kite partii imaat razli~ni gledi{ta, platformi na dejstvuvawe, ne e mo`no da se za isti stavovi. Osvrnuvaj}i se na ova, kako izbira~, sum glasal za kandidat kaj kogo mi odgovaraat stavovite na partijata {to go predlaga. Dokolku kandidatot ja promeni politi~kata partija, doa|a do promena na negovite stavovi i avtomatski so toa jas kako izbira~ sum izigran, bidej}i sum glasal za pogre{niot.

Vo drug slu~aj, dokolku partijata gi promeni svoite interesni zoni, vo celost gi poddr`uvam pratenicite, bidej}i ostanale dosledni na stavovite za koi se zalagale, no pra{awe e {to ponatamu so partijata, bidej}i nejzinoto ~lenstvo e vo nea samo poradi toa, za {to taa istata postoi.

Vo politikata gre{kite se isti kako i vo gramatikata. Po nekoe vreme stanuvaat pravilo.

DO KOGA DIKTATURA OD MAVROVSKIOT NACIONALEN PARK VO REKA

So decenii rekanskiot region od Reka, poto~no dolinata na `ivopisna reka Radika, se dirigira re`ija bez glumci od Nacionalniot park "Mavrovo" od Mavrovi Anovi.

Kako {to znaat `itelite od ovoj region, posebno golemite makedonski sela, ~uvari na zapadno-makedonskata granica (neplateni grani~ari) - @irovnica, Velebrdo, Rostu{e, Bitu{e, Trebi{te, Jance, Axievci- Prisojnica, Skudriwe, Gali~nik, Lazaropole, Gari, Treson~e, Mogor~e i drugi so godini `iveat pod pritisok okolu snabduvaweto so ogrevno drvo, pesok, kamen za gradba na ku}i, ribolovni taksi, love~ki taksi, pla}awe taksi od ogreven otpad od svoi imoti i sli~no.

Imeno, i ako ste starosedelec vo ovoj kraj i {to i da nameravate da rabotite ili dograduvate, prvo }e treba da se obratite do gornata slu`ba, koja finansiski }e vi go odzeme ona {to nema da dostigne za va{ite planovi.

Samo za kratka informacija vo javnosta, vo rekanskiot region sekoe semejstvo koe lo`i ili se gree na drvo go ~ini godi{no najmalku okolu 700 germanski marki. Zar ne e grev vo Lazaropole da se transportiraat drva za ogrev od Gali~nik t.e. Careva ^e{ma, kako i transport vo rekanskite sela od istoto mesto.

Ne daj Bo`e, velat `itelite od ovoj Region, ako pak nedozvoleno lovite pastrmki na Radika ili lovite kakov bilo dive~ vo padinite na Bistra, Kr~in i Stogovo. ]e bidete nemilosrdno maltretirani od redarite koi voop{to ne se potrebni za ovoj kraj. A posebno ako vo svoe mesto berete drva - }e bidete najstrogo kazneti od nemilosrdnite ~uvari od nacionalniot park. Pra{aweto e mnogu jasno i otvoreno - do koga naselenieto od Reka }e trpi od mavrovskiot diktator, poto~no so geografska oddale~enot preku 30 km. Diktator na naseleni sela koi so vekovi gi ~uvaat ogni{tata, a geografski na ni{to ne mu odgovaraat na ovoj kraj. Toa go poka`a i nazna~uvaweto na novata Op{tina Rostu{e.

Vo posledno vreme se razmisluva od gra|anite na Reka, da se prezemat merki, a po mo`nost da se organizira Referendum za definitivno odvojuvawe od re`ijata "nacionalen park" Mavrovo ili poto~no re`ija bez glumci, a so toa da se stavi kraj na mavrovskata komanda na ovoj kraj. Za{to, velat, site nie ne sme vo Reka nacionalen park, tuku nie sme moderno izgradeni naselbi so standard {to Makedonija go saka.

Velat gra|anite od Reka, neka si postoi Nacionalen park vo Mavrovi Anovi i okolnite sela okolu ubavoto ezero, ama ne kaj nas, za{to ne postoi nikakva povrzanost, nitu geografska nitu op{tinska. Ne se protiv rekancite Op{tina Rostu{e da go kontrolira ribolovot, lovot, se~ata na drva, eksploatacija na pesok od Radika za {to postoi logi~na namera.

Najgolema `elba na `itelite od rekanskiot region e {to poskoro da se anulira i odzeme nekoga{niot staro-jugoslovenski diktatorski grabe` od makedonsko zemji{te i ostavi na raspolagawe na nadle`nata op{tina. Vpro~em, da se otpi{e od nacionalen park.

Da dopolnam: [to napravile dosega za vreme od nad 40 godini na primer: dali napravile nekoj pristapen pat kon lovi{tata na planinite, dali napravile nekoi pristapni pati{ta kon Radika, dali postoi patokaz za qubitelite za pro{etka niz `ivopisnite {umi, dali postojat odmorni ku}i~ki za vreme na lovni sezoni, patokazi. Do koga }e vr{at nemilosrdna eksplotacija na ovoj region, ili mislat deka e ova Kolorado ili Kalifornija!?

Ako se misli deka makedonskite {umi se mali, se la`at. Ako, pak, mislat deka zeleno obele`enite nepotrebni ~uvari i natamu se kompromitiraat, ne nosi na posebni rezultati.

Velat zapadno-makedonski rekanski gra|ani, nade` e za nas cenetite makedonski rakovoditeli da ni izlezat vo presret i edna{ zasekoga{ da n# oslobodat od komandata na mavroskite diktatori i inkasanti.

Obvrskite vo rekanskiot region vo idnina neka gi prezeme Op{tina Rostu{e so {to }e se stavi edna{ zasekoga{ kraj na dolgogodi{nite grabe`i.

IZBORNA KOREOGRAFIJA!

Tancot po~na onaka kako {to i o~ekuvavme.

Izbornata kampawa e so edna predigra - po~navme kako manekeni. Izborite stanaa farsa, so eden epitet na glupost. Site vikame, gi barame milenicite, a tie n# kitat so vetuvawa i vo eden progon na izlapena qubov gi barame najdobrite. Site kandidati se genijalci. Propagandniot marketing e ve}e izli{en i site novi poraki se mamka da se najde pametnata strana koja vo nade` treba da go dobie bingoto.

I minatite izbori mnogu vetuvaa, a rezultatot be{e katastrofalen. Gradovite ostanaa vo ruvo na nehigiena, se napravija ulici i trotari, se uni{tija klupi i parkovi, se nasadija drvoredi, pa se isu{ija, se zapostavija mnogu cvetni alei i se pretvorija vo buni{ta.

Da bide u{te polo{o, na{ite gradovi nemaat uredba za otstranuvawe na site anomalii, a bez prekr{o~na prijava nema napredok.

Neposlu{nosta na nediscipliniranite gra|ani sozdadoa zagri`uva~ko bespatie i neviden haos. Na{ite kandidati - gradona~alnici s# vetuvaat, no nikoj ne poso~i kako }e dojdeme do komunalna disciplina.

Jas sum Penov, tatkoto na gradov, Jas sum Fufo, Jas sum .... Jas sum... i taka nataka kandidatite vetuvaat i silno se palat, a vistinata }e ja sogledame po izborite. Da se svrtime kon gradskiot plo{tad. Kameniot Most i ...... grdotija bez presedan.

Mnogu vetivme, ni{to ne storivme.

Na{iot glasa~ ne znae za kogo da se opredeli. [tom se sedne na gradona~alni~kata fotelja, zapo~nuva novata igra. Esapot od izborite - pak prazni vetuvawa proekti i s# taka vo beskrajnost. Logikata ne e vo glasaweto, tuku vo moralot na kandidatot.