STAROZAVETNIOT PROROK MOJSIE JA SPOMNAL MAKEDONSKATA FLOTA U[TE VO 15 - 13 VEK PRED HRISTA!

Ve}e spomnavme deka Makedonija vo Stariot zavet e spomnata pod imeto Kitim. Da se potsetime na citatot od Prvata kniga na Makaveite (1-3), kade {to vo vrska so pobedata na Aleksandar Makedonski nad persiskiot car Darie, pi{uva:

Imenuvaweto na Makedonija kako Kitim se sre}ava i na drugo mesto vo Biblijata. Taka, na primer, u{te vo Bitieto (10:4) se spomnati Kitimcite (Makedoncite), kako eden od najstarite narodi na svetot, koi vodele direktno potomstvo od sinovite na Noe.

Vo vrska so bibliskoto spomnuvawe na Makedoncite }e uka`eme na eden mnogu interesen podatok, {to mo{ne ubedlivo go prezentira d-r \or|i Pop-Atanasov vo svojata kniga Biblijata za Makedonija i Makedoncite. Imeno, d-r Pop-Atanasov potsetuva deka Makedonija e spomnata i od strana na najgolemiot starozaveten prorok Mojsie (Broevi, 24:24). Ovde ~itame:

Spomnuvaweto na brodovite od strana na Kitim prakti~no zna~i deka Mojsie ostavil svedo{tvo za postoewe na Makedonska flota. I nema ni{to ~udno vo seto ova, do kolku ne se znae deka Mojsie ova go napi{al nekade pome|u 15 i 13 vek pred Hrista!!! Od druga strana znaeme deka narativnite izvori za sozdavaweto na anti~kata makedonska dr`ava go lociraat sozdavaweto na ovaa dr`ava nekade okolu osmiot vek pred Hrista. Ova prakti~no zna~i deka Mojsie ostavil svedo{tvo za postoewe na makedonska flota pet do sedum veka pred navodnoto prvo sozdavawe na anti~kata makedonska dr`ava! Sigurno deka na ova svedo{tvo treba da mu se posveti pogolemo vnimanie, zatoa {to ostanatite narativni izvori za prapo~etocite na sozdavaweto na anti~kata makedonska dr`ava celosno se zavieni vo legendarni raska`uvawa. Vo svojata kniga d-r \or|i Pop-Atanasov poso~uva pove}e argumenti vo prilog na nau~no doka`anata vistinitost na site ostanati istoriski zapisi od Mojsie, {to dava posebna te`ina na negovoto svedo{tvo za postoeweto na makedonska flota u{te od 15 ili 13 vek pred Hrista.

No, zo{to Makedonija bila ozna~ena so imeto Kitim vo ovoj star dokument? Odgovor na ova pra{awe povtorno dava d-r \or|i Pop-Atanasov (cit. delo, str. 28, 31 i 35). Najnapred toj potsetuva deka i drugi dene{ni teritorii, vo Biblijata se spomnati so poinakvi imiwa, sekako poradi razbirlivi pri~ini {to toj detalno gi obrazlo`uva. Taka, na primer, Egipet e spomnat kako Mircraim, Etiopija kako Ofir, Uc i Hu{; Kipar e spomnat kako Kaftor; [pancite se spomnati kako Tarsis (spored drevniot grad Tarsis, koj se nao|al vo [panija) i taka natamu.

D-r Pop-Atanasov objasnuva deka korenot na Kitim e vo imenkata Kit, a dodatokot im e evrejski dodatok, so koj vo evrejskiot jazik se pravele terminite za ozna~uvawe na odredeni narodi (kako {to otprilika kaj nas e dodatokot "ci" - [panci, Makedonci itn.). D-r Pop-Atanasov pretpostavuva deka imeto Kit(im) mo`ebi e izvedeno od etnonimot Skit, t.e. od imeto na Skitite (koi i navistina vo minatoto `iveele vo jugoisto~na Evropa). Vtora pretpostavka {to ja dava d-r Pop-Atanasov e deka imeto Kit(im) proizleguva od imeto na drevnomakedonskiot grad Kition, a mo`ebi i od imeto na starata makedonska planina Kitos, {to gi spomnal u{te Ksenofont (440-355 pred Hrista). Zna~i, gledame deka vo najzna~ajnata kniga na svetot (Biblijata) Makedoncite se spomnati kako eden od najstarite narodi na svetot, koi imale svoja organizirana dr`ava, stara najmalku 12 do 15 vekovi pred Hrista!

Po propasta na anti~komakedonskata dr`ava (vtor vek pred Hrista), Makedoncite i natamu ostanale da `iveat kako dominantno naselenie vo Makedonija, bez razlika {to bile pod rimska okupacija. Ovde malku }e se oddale~ime od temava za da go potvrdime postoeweto na etni~kite Makedonci vo Makedonija so vekovi po propasta na anti~komakedonskata dr`ava, t.e. so vekovi po nejzinata okupacija od strana na Rimjanite. Ova e va`no da go doka`eme zatoa {to vo prodol`enie }e navedeme pove}e hristijanski svetiteli koi poteknuvale od Makedonija tokmu od ovie vremiwa, a koi denes vo golema mera od strana na nekoi na{i crkovni istori~ari ne se tretirani kako Makedonci (!?). So vakviot odnos na ovie na{i istori~ari se pravi vistinski grev kon ovie na{i sonarodnici - Makedonci od t.n. predslovenski period. Vakvoto nivno otfrluvawe e vo celosna sprotivnost i so istoriskata vistina i so na{iot nacionalen interes, a pred s# so Ustavot na MPC! Do kolku svetitelite Makedonci od t.n. predslovenski period ne bile Makedonci, toga{ {to bile tie? Za sre}a Makedonskata pravoslavna crkva oficijalno gi tretira ovie li~nosti kako na{i makedonski svetiteli, a ova e zapi{ano i vo Preambulata na samiot Ustav na MPC.

Vo novata verzija na Ustavot na MPC (Skopje, 1995), vo Preambulata sosema jasno e potenciran kontinuitetot na dene{nite Makedonci so anti~kite. Vo vrska so ova ~itame:

Vo Almanah na 25-ti jubileen Crkovno-naroden sobir (septemvri, 1999 g., izdanie na Amerikansko-kanadskata eparhija pri MPC, Kraun Point, Indijana, SAD), kako makedonski svetiteli spomnati se nekolkumina svetiteli od t.n. predslovenski period, iako vo prodol`enie }e vidime deka nivniot broj e mnogu pogolem.

No, da otstapime mesto i na istoriskite argumenti. Da napravime pregled na nekoi od istoriskite svedo{tva, koi jasno potvrduvaat deka etni~kite Makedonci si `iveele vo Makedonija so vekovi po propasta na anti~kata makedonska dr`ava.

U{te vo vremeto vedna{ po rimskata okupacija na Makedonija, na smelite anti~ki Makedonci, koi do kraj se borele protiv nadmo}niot rimski neprijatel, im se obratil generalot na rimskite legii, Pavel Emilijan, so sledniot proglas:

Me|utoa, i pokraj vakvata izjava, Rimjanite voop{to ne ostanale dosledni na svoite vetuvawa i po~nale mo{ne surovo da se odnesuvaat kon Makedoncite. Poradi ova Makedoncite ~esto se buntuvale protiv rimskata okupacija.

Za postoeweto na Makedoncite vo vremeto po rimskata okupacija na Makedonija pi{uva i rimskot istori~ar Anri Flok (vtor vek). Opi{uvaj}i gi vostanijata na Trakijcite protiv rimskata okupacija na Trakija (koi kontinuirano traele od krajot na vtoriot do po~etokot na prviot vek pred Hrista), ovoj istori~ar go spomenuva i antirimskoto vostanie na Makedoncite:

Makedoncite se spomnati i vo Noviot zavet vo vrska so misijata na svetiot apostol Pavle vo Makedonija. Na ovie citati }e se zadr`ime vo prodol`enie.

Ne samo {to drugi avtori svedo~ele za postoeweto na anti~kite Makedonci kako najdominantni `iteli vo Makedonija vo periodot na rimskata okupacija na na{ata zemja,tuku i samite Makedonci svedo~ele za toa. Taka na primer, na edna plo~a, otkriena vo blizinata na Ber (253 godina), vo vrska so osloboduvaweto na 12-godi{niot rob na sloboda, negoviot sopstvenik zapi{al:

"Jas Desios Kominios Julianos & podariv na majkata na bogovite Avtohtonata dete, na ime Kalokeron Olimpin, na vozrast od 12 godini, rodum - Makedonec". (prof. Fotis Pecas: Vo {picot me|u idolopoklonstvoto i hristijanstvoto, v. Elinikos Voras, cit. spored Hristo Andonovski, "Ju`na Makedonija od anti~kite do dene{nite Makedonci" Skopje, 1995, str. 42).

Od ovoj natpis sosema jasno se gleda deka makedonskoto etni~ko ~uvstvo ne gi napu{tilo Makedoncite ni po ~etiri veka od rimskata okupacija na Makedonija, a za ova postojat i drugi svedo{tva, od koi nekoi ve}e navedovme.

Vo ovoj ist treti vek koga okupirana Makedonija ve}e odamna pretstavuvala rimska kolonija Makedoncite barale voda~ite na nivnite komuni, ve}e da ne se narekuvaat arhirevsi, tuku - makedonijarsi!

Za toga{nite Makedonci pi{uval i pisatelot Sozomen, koj `iveel od krajot na ~etvrtiot do sredinata na pettiot vek. Vo vrska so hristijanizacijata na Makedoncite, koja se odvivala vo vremeto na imperatorot Konstantin Prvi Veliki (306-337), Sozomen zapi{al:

I ovde posebno sakam da potenciram deka vo ovaa izjava pove}e od o~igledno e deka terminot Makedonci e upotreben vo etni~ka, a ne vo geografska smisla, bidej}i e upotreben ramnopravno so terminite: Iliri i Heleni, koi isto taka pretstavuvaat etni~ki (a ne geografski) termini. Zna~i, pove}e od jasno e deka anti~kite Makedonci `iveele vo Makedonija i vo ~etvrtiot vek.

Za anti~kite Makedonci kako najdominanten etnikum vo Makedonija vo ranovizantiskiot period pi{uva i Teodorit Kirski (393 godina - sredina na pettiot vek). Taka, na primer, za gradot Solun toj pi{uva deka e: "golem i mnogunaselen grad, koj mu pripa|a na makedonskiot narod". (GIBI... str. 79-80).

Zna~i, postojat pove}e drevni svedo{tva koi go potvrduvaat postoeweto na etni~kite Makedocni kako `iteli na Makedonija so vekovi po rimskata okupacija na na{ata zemja. Tokmu vo ovaa Makedonija naselena so Makedonci se slu~ile nekolku va`ni nastani povrzani so hristijanstvoto, koi vo prodol`enie }e gi navedeme, a se rodile i pogolem broj hristijanski svetiteli.

Makedonija e zna~ajna i poradi faktot {to nekolku klu~ni figuri na hristijanstvoto prestojuvale ovde. Vo na{ata po{iroka javnost glavno se znae deka samo svetite apostoli Pavle i Luka prestojuvale vo Makedonija. No, imalo i drugi klu~ni li~nosti od hristijanstvoto koi bile vo poseta na na{ata zemja. Vo prodol`enie }e napravime osvrt kon ovie va`ni nastani.