Iformativni, kni`evni i nau~ni zafati na na{incite vo Slovenija (2)

NAROD RASELEN NIZ CEL SVET

D-r Dragi Stefanija, Qubqana, Republika Slovenija

Makedonski studii ima 212 stranici, so voved na D. Stefanija (3-19) i opis na govorite vo egejskite sela Suho, Novo Selo, Grdabor, Bugarievo, Vatilak i Vardarovci (denes napolno promeneti na gr~ki od "evropeiziranite" Grci)

Od stru~noto podra~je e sekako za odbele`uvawe Mal makedonsko-slovene~ki re~nik i Mal slovene~ko-makedonski re~nik sostaven od univerzitetskite profesori Dragi Stefanija i Tone Pretnar

Vo vtorata grupa spa|aat izdanijata od oblasta na literaturata, kako avtorskata, taka i prevodnata. Prvata kniga (avtorski tekst) Makedonium e poezija na muzi~ar {to se obiduva da stane i stanuva poet, patriotski poet odu{even od prvpat izvojuvanata sloboda po tolku dolgotrajni borbi, porazi, robuvawa i krvoprolevawa za Makedonija. Taa ima pove}ekratno zna~ewe ne samo zatoa {to e prva makedonska kniga vo slobodna Slovenija, tuku zatoa {to vo nea e s# makedonsko. Toa e poetska istorija na Makedonija napi{ana vo sudbonosnite vremiwa, vo 1991 i 1992 godina. Zatoa vo site pesni se spomnuva imeto na rodnata Makedonija, vo nekoi samo vo naslovot, a vo drugi niz stihovite. Vo pesnata Korewe }e zapi{e:

Makedonskata istorija

Se prodava - se deli:

Koj kolku mo`e da grabne,

{to pogolemi rani da otvori,

pogolemi par~iwa da prisvoi,

makedonski knigi da zapali,

narod niz cel svet

da raseli.

Mno{tvoto vakvi pesni ja ~inat ovaa poezija patriotska "i pred nas defiliraat pretcite i svetcite, komitite i vojvodite, no samo na{ite - makedonskite".

Vtorata kniga e prevod na poemata na Grigor Prli~ev od makedonski na slovene~ki jazik. Toa e prv prevod na ova vrvno kni`evno delo na slovene~ki i toa kako pomo{en del od edna diplomska rabota, pri koja studentot za da go razbere ubavo makedonskiot tekst se obide da napravi rabotna verzija, koja ovozmo`i da se ra{iri imeto na najgolemiot i najtragi~en makedonski poet na XIX vek, Grigor Prli~ev.

"SERDAROT" NA SLOVENE^KI JAZIK

Dolgo vreme ovoj rakopis stoe{e vo bibliotekata na Oddelot za slavistika i koga na stogodi{ninata od smrtta na poetot MKD vo Slovenija se potsetija na poetot, se donese re{enie, so finansiska pomo{ na toga{nata firma vo rascut Almako da se podgotvi reprezantivno dvojazi~no izdanie na Serdarot. I toa be{e napraveno spored stilizacijata na Georgi Stalev i prepevot na prof. Alenka Juvan, sega{na zabele`ana novinarka so isten~eno pero i poetesa. I vo ovoj potfat pristapot e pove}e kulturen.

Knigava ima neverojaten tira` od 2.100 par~iwa i sodr`i predgovor od d-r D. Stefanija so kontraverzen naslov (Ne)osporuvaniot Grigor Prli~ev i pogovor na A. Juvan ozna~en kako Golema epopeja za Makedoncite. Knigata i denes mo`e da se najde vo sekoj makedonski dom vo Slovenija i ne retko za nea se prireduvaat dvojazi~ni kni`evni ve~eri.

Tretata kni{ka od literaturnoto podra~je e povtorno avtorska poezija na Trajan Jovanovski - Brdarski pod imeto Crven afion. Za razlika od site dosega{ni koi bea objaveni vo Qubqana, Crven afion e objavena od strana na MKD "Sv. Kiril i Metodij" od Kraw so sesrdno zalagawe na tamo{niot pretsedatel Atanas Prodanski, so finansiska podr{ka na pe~atarot Jo`e Av{ar (JA "Grafika", Qubqana) i na slikarot Georgi Bo`inov od Skopje. Kni{kata so 46 pesni na 58 stranici i pridru`en zbor na D. Stefanija Minlivosta na vremeto i ~ekaweto e objavena vo 1999 godina. Negovite pesni se poetski izvik na osamen ~ovek {to bara sopatnik niz dolgoto patuvawe vo `ivotot.

Novata stihozbirka ^ekor poblisku na Quben Dimkaroski e ~etvrta od redot na literaturnite trudovi na Makedoncite vo Slovenija. Ovaa bogato ukrasena poetska kni{ka so korici od elementi na najstarata-karpestata umetnost od Makedonija, ima devedesetina stranici so pro{irena tematika. Osven neizbe`nite patriotski, ima politi~ki, intimni, epistolarni, op{ti i detski pesni. Skoro do sekoja od pesnite posvetenite na slovene~ki umetnici od makedonsko poteklo se nao|a i ilustracija vo boja - sliki na Stojan Razmovski, Goce Kalajaxiski, Save Stefanoski, Georgi Bo`inov i edna freskokopija na N. Ugrin so likot na Sveti Kliment. Osven zborovno, likovno iznenaduva~ka e pesnata Posledna sredba, izrazena preku tatkovata odvaj zabele`liva slika-senka na 58-ta stranica. Knigata ja izdava Sojuzot na makedonskite kulturni dru{tva vo Slovenija i MKD "Makedonija" od Qubqana. Izdavaweto na knigata finansiska go pomogna i Ministerstvoto za kultura na R.Slovenija. Knigata ja otpe~ati stariot makedonski prijatel JA "Grafika".

"MAKEDONSKI STUDII"

Nau~niot del go pretstavuva knigata Makedonski studii od Vatroslav Oblak. Nea ja finansira Zaednicata na makedonskite kulturni dru{tva vo R. Slovenija (za izdava~ot in`. Traj~e Andonov), a e otpe~atena vo Univerzitetskata pe~atnica vo Qubqana za minimalni sredstva. Prevodot na ovaa zna~ajna makedonska kni{ka od oblasta na na{ata dijalektologija vo Egejska Makedonija (200 stranici) {to e objavena vo Viena vo 1896 godina, go napravi prof. Branislava Dragovi}, sega{en lektor po makedonski jazik vo Budimpe{ta.

Makedonski studii ima 212 stranici, so voved na D. Stefanija (3-19) i opis na govorite vo egejskite sela Suho, Novo Selo, Grdabor, Bugarievo, Vatilak i Vardarovci (denes napolno promeneti na gr~ki od

"evropeiziranite" Grci) i debarskite sela Gali~nik, Oboki i Klene. Egejskite govori pomognaa so fakti da se doka`e makedonskata teorija za potekloto na prviot op{toslovenski crkovno-kni`even jazik, za koj{to Slovenecot Vatroslav Oblak polovina godina vo poslednata decenija od XIX vek gi ispituva{e govorite na lu|eto vo tie krai{ta, i otkako Turcite go proglasija za avstriski {pion, odvaj uspea da se spasi, begaj}i so prviot brod od Solun za Trst. Negova zasluga e dokazot deka vo ovie govori i so~uvan nazalen izgovor so 5 (on) i 3 (en), kako denes vo polskiot jazik, ra{irena upotreba na grupite "{t" i "`d", izgovorot na ' (jat) i cela sinteti~na pade`na fleksija. So svoite dokazi V. Oblak za navek ja sotre "panonskata" i drugite teorii za potekloto na stroslovenskiot i ja legitimira samo makedonskata.

Inaku, knigava na krajot sodr`i dodatok, a toa se Pismata na Vatroslav Oblak do Vatroslav Jagi} od Makedonija. V. Jagi} e vienski profesor, Hrvat, za{titnik i golem u~itel na V. Oblak, koj{to mu sredil i stipendija za Makedonija. Tie pisma, iako ne se celosno objaveni, ovde se samo del od niv, i tie pretstavuvaat mnogu zna~aen materijal za makedonskoto minato vo toa burno vreme, videno so o~ite na eden sovremenik.

Ovde sakam da napomnam deka makedonskite dijalektolozi ja zanemaruvaa prvata nau~na makedonska dijalektolo{ka studija od, za mene, nepoznati pri~ini. Kako da im be{e krivo {to nekoj drug go doka`uva makedonstvoto mesto nas! Za dokaz bi go navel izleguvaweto na knigata Makedonski studii vo 1994 godina, koja iako ja baraa i kupuvaa skopski studenti, nikoj od makedonskite lingvisti ne ja "zabele`a". Zgora na toa, na studentite im se prepora~uva{e da ja baraat i da ja ~itaat Macedonische Studien iako, re~isi, ja nema nikade vo Makedonija. Koga nekoi makedonski dijalektolozi citiraa delovi od Makedonski studii se slu`ea so prevodot na Branka Dragovi}, iako ni e poznato deka ne znaat ni "Guten tag" na germanski. Va`no naveduvaat stranici od originalot, koi{to nikade gi nema, tuku se toa stranicite od prevodot! Koga so kole{kata Branka se dogovaravme za izdavawe i baravme sredstva, odgovorot be{e sekoga{ negativen. A koga izleze knigata, nekoi (ve}e pokojni) akademici i univerzitetski profesori velea deka ima mnogu gre{ki. Ne tvrdime deka gi nema, no neka poglednat prvo vo svoite knigi, sekako, ako voop{to gi imaat, i potoa neka gi baraat kako lektori gre{kite vo makedonskiot prevod! Ovoj rakopis od knigava e vtor, bidej}i prviot prevod e predaden kaj eden na{ lingvist i e "zaguben". Prof. Branka mora{e vtorpat da ja preveduva i da gi stava makotrpnite dijakriti~ki znaci. Mo`ebi nekoga{ }e izleze drug prevod, dopolneto i popraveno izdanie, od nekoj {to ne znae nitu da ~ita germanski. ]e vidime. Dodeka nema drug, ovoj e edinstveniot u~ebnik za egejskite makedonski govori vo XIX vek. Knigata e, re~isi, ve}e potro{ena. Prvite 100 primeroci, vedna{ po izleguvaweto, gi otkupi Nau~niot institut na Filozofskiot fakultet vo Qubqana i tie se ve}e prodadeni.

STRU^NA LITERATURA

Od stru~noto podra~je e sekako za odbele`uvawe Mal makedonsko-slovene~ki re~nik i Mal slovene~ko-makedonski re~nik sostaven od univerzitetskite profesori Dragi Stefanija i Tone Pretnar. Ovoj dvojazi~en mal re~nik, izraboten spored neumolivata logika na kompjuterot, nosi osnovni podatoci za brzo u~ewe na jazik, vo slu~ajov makedonskiot i slovene~kiot. Raboten e spored lingvisti~ko-matemati~kite zakoni na Cif, spored koj prvite 4.000 zborovi {to gi znae eden ~ovek pretstavuvaat 97,5 otsto od zborovite {to se povtoruvaat (~ovek so visoko obrazovanie vo svojot sekojdneven govor upotrebuva okolu 2.000 zborovi). Zna~i, ako nekoj gi nau~i ovie zborovi i ja znae nivnata gramati~ka aplikacija, ne }e mo`e da razbere nekoj jazik samo 2,5 otsto. Golema rabota ako malku ne go podrazbira tu|iot! Pa kojznae dali i nie 100 otsto go razbirame na{iot domoroden jazik?! Re~nikot za eden mesec do`ivea vtoro izdanie, od koe{to ima samo malku vo proda`ba. Ovoj e eden od prvite re~nici izdaden vo nekoga{nite dr`avi na SFRJ nadvor od Makedonija, kakva {to e nezavisna Slovenija i e dokaz za `ilavosta na makedonskiot jazik vo novite vremiwa.

(Kraj)