NEVISTINI ZA "TV 96"

Vo brojot 321 od 18.08 2000 godina od Va{iot vesnik na str. 20 i 21 izleze napis "Zaboraveni od vlasta i od mediumite vo Makedonija" od Gojko Ilievski vo koj se izneseni nekolku nevistini vo vrska so na{ata televizija "TV 96". Bidej}i iznesenite nevistini dlaboko n# navreduvaat i go ru{at ugledot kako na televizijata, taka i na{iot ugled kako osnova~i-sopstvenici, a vo interes i na objektivnoto informirawe na va{ite ~itateli, Ve molime za objavuvawe na vistinata.

Na str. 21 vo sredniot stolb, vtor pasus, se naveduva deka osnova~ na "TV 96" e nekoe op{testveno pretprijatie od Po`arevac i se odi dotamu {to duri se tvrdi deka toa pretprijatie i ja odr`uva televizijata.

Vistinata e ({to se gleda od registracijata na televizijata i site drugi akti) deka "TV 96" e privatna komercijalna televizija osnovana i vo sopstvenost na dolupotpi{anite gra|ani i dr`avjani na Republika Makedonija (podatoci so koi raspolaga i Sovetot za radiodifuzija).

Finansiraweto, kako komercijalna televizija, e isklu~ivo od sopstveni sredstva, odnosno reklami i drugi marketin{ki uslugi.

[to se odnesuva do lanskata drugarska ve~er na Makedoncite od Brani~evskiot i Podunavskiot okrug }e navedeme samo deka pokanata ja prifativme i so radost prisustvuvavme na taa ve~er vo hotelot vo centarot na Po`arevac jas i mojot kolega li~no, a tehni~kiot del na snimaweto go izvr{i lokalnata ekipa na RTS poradi golemi tro{oci za doa|awe na ekipa od Skopje.

Poradi na{iot poznat stav za afirmirawe na dobrite odnosi na srpskiot i makedonskiot narod i vo idnina so zadovolstvo }e gi prifa}ame site pokani za najraznovidni manifestacii na Makedoncite vo Jugoslavija.

Preostanatite stavovi ne sakame da gi komentirame, bidej}i smetame deka se li~ni stavovi na avtorot, tuku reagirame samo za iznesenite nevistini za nas i za "TV 96".

ODBERETE GO VISTINSKIOT!

Dali sme dovolno sposobni da dejstvuvame vrz svesta na narodot za negovata politi~ka opredelba?

Pri samoto izjasnuvawe za odredena li~nost kako na{ politi~ki pretstavnik, potrebno e da gi zememe predvid zaedni~kite interesi, interesite na `ivotnata zaednica, ulogata na li~nosta vo nea. Dokolku go sledime samo svojot interes ili interesot na edna individua zanemaruvaj}i go op{toto dobro, nie svesno navleguvame vo diskriminacija na svesta.

So li~no deluvawe vrz poedinci ili odredeni grupi, go nametnuvame svojot stav pri {to morame da znaeme deka osven na{eto deluvawe }e se pojavat i deluvawa na drugi individui vrz drugi grupi i }e se javi podelenost pri izrazuvaweto, odnosno podelenost vo ideite. So pove}e razli~ni razmisluvawa i razli~ni deluvawa se formira podelenost na narodot. Pra{awe e koj gi zastapuva vistinskite, pravilnite idei i dali }e uspeeme da se opredelime za vistinskiot.

Pri razliki vo opredelbite se javuva konfrontacija, zavist, nesloga, qubomora pri {to e mo`no dejstvuvawe vrz ugledot i ideite na razli~nite individui - grupi, a seto toa samo za individualna prevlast.

Kako epilog, monolog na Qup~o Dimitrovski: "Ako nekoj ti vetuva deka ne{to }e napravi za tebe, pra{aj go {to napravil i {to pravi sega. Dokolku ne napravil i ne pravi ni{to, veruvaj deka i ponatamu }e prodol`i da pravi s# samo za sebe".

TROJANSKI KOW VO [TIP

Podolgo vreme pe~atenite mediumi pi{uvaat za "nevoobi~aenoto" odnesuvawe na administratorot na Bregalni~kata eparhija, episkopot Jovan.

Ovoj episkop na MPC nosi mantija i kamilavka kakvi {to nosat arhijereite na Gr~kata pravoslavna crkva, so {to se razlikuva od drugite makedonski arhijerei.

Pri svetite slu`bi vo [tip, kako {to pove}e pati e informirano, pee na gr~ki jazik. Ni{to lo{o, ako arhijereite na Gr~kata pravoslavna crkva peat na makedonski jazik. Nie bratski go qubime gr~kiot narod, zatoa {to e na{ bratski narod po Hrista. Me|utoa, gr~kiot klir ne poka`uva bratska qubov kon na{ata sveta Makedonska crkva i vo nejzinata samobitnost i avtokefalnost.

Tokmu po ova pra{awe Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski javno uka`a deka spored Ustavot na MPC, slu`ben jazik vo na{ata Crkva e makedonskiot i staromakedonskiot.

Zna~i, episkopot Jovan go kr{i Ustavot na MPC.

Spored tradicijata na na{ata Crkva, sve}ite so koi{to blagoslovuva arhijerejot imaat pandelki, koi po boja go simboliziraat dr`avnoto zname, crveni i `olti.

Po doa|aweto na episkopot Jovan vo na{ata Eparhija, ovaa tradicija e prekinata i pandelkite se zameneti so sina i bela, koi go simboliziraat gr~koto zname. Na vakov na~in {tipjani primaat blagoslov so simboli ne na svojata nacionalna dr`ava, tuku na tu|a dr`ava.

Pri slu`eweto ovoj episkop kako da se pla{i da go spomne ~inot na na{iot poglavar, deka toj e Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, a toj samo go spomnuva kako arhiepiskop Stefan.

Po negovoto doa|awe, vo crkvata za pri~est se uvezuva vino od Grcija, koe se pla}a po 700 denari za litar. Tradicionalnoto, makedonskoto vino go smeta za nedostojno za pri~est.

Ovoj episkop vo odnosot kon svoite vernici i odnesuvaweto pri slu`bata ne ja poka`uva potrebnata smirenost i crkovno dostoinstvo.

Na samiot den na Hristovoto raspnuvawe, naj`alniot den za hristijanite, toj si dozvoli da se zakani so kletva na prisutnite de~iwa koi bea do{le da se poklonat na raspnatiot Hristos, zatoa {to vo crkvata imalo vreva.

Za vakvite nedoli~ni odnesuvawa na ovoj episkop, ~uvstvuvame dol`nost da ja izvestime celata makedonska javnost, zaradi na{ite predci koi ginele za avtokefalnosta na na{ata crkva, no i za delata na svetite Kiril i Metodij i za na{iot patron sveti Kliment, koi po bo`ji blagoslov napravija da go slu{ame i ~itame Bo`joto slovo na, za nas, razbirliv jazik.

Od site ovie pri~ini vernicite vo [tip i celata Eparhija se pra{uvaat: Koj e episkopot Jovan? Za ~ii interesi slu`i? Koja e celta na ova negovo odnesuvawe? Dali saka da go vrati trkaloto na istorijata, na tu|ite propagandi vo Makedonija?

Od ovie pri~ini upatuvame otvoren apel do nadle`nite crkovni vlasti seriozno da go razgledaat odnesuvaweto na ovoj na{ episkop, zatoa {to nie ne go ~uvstvuvame kako na{.

Ako nadle`nite ne prezemat merki }e bideme prinudeni da gi zatvorime vratite na na{ite hramovi za ovoj episkop ili da postapime kako kon trojanski kow.

DPMNE GO IZNEVERI NARODOT

Nie ne go napu{tivme VMRO-DPMNE, tuku negovoto rakovodstvo gi napu{ti osnovnite programski zada~i na partijata, {iroko poddr`ani od makedonskiot narod i go napu{ti vistinskiot pat koj so vekovi go trasiral makedonskiot narod vo svojata istoriska borba za sopstvena dr`ava. Vo taa te{ka i bolna makedonska istorija sekoga{ vo prvite redovi bile vistinskite lu|e, vistinskite pripadnici na narodnoto dvi`ewe poznato kako istorisko VMRO, Makedonci i drugi nacionalnosti od ovie prostori na koi osnovnata `ivotna cel im bila nezavisna i suverena Makedonija.

Rakovodstvoto na DPMNE go skvernave{e gordoto VMRO, so toa i gordosta i istoriskata vistina za makedonskiot narod, a dodavkata DPMNE ja transformira vo Diktatorska partija za makedonsko nacionalno eliminirawe. Taka, vo kontinuitet od 10 godini pred pragot na tretiot milenium, dve totalitarni politi~ki partii - DPMNE i SDSM - beskompromisno i bezmilosno go uni{tuvaat makedonskiot narod vo site negovi segmenti, vo seto negovo bitie i me|usebno se natprevaruvaat koj pogolemo zlo da mu nanese, se natprevaruvaat me|usebno koj vo vreme na svoeto vladeewe pove}e kradel i pqa~kal, ponesen od vlasta, mo}ta i parite. Vo takvata crno-bela politi~ka scena vo Makedonija narodot bezmilosno se frla vo krajna beda i siroma{tija.

Pod makedonskoto sonce ima mesto za site gra|ani na Makedonija bez razlika na verska i nacionalna pripadnost. Nie se zalagame tie da gi u`ivaat site prava zagarantirani so "Deklaracijata za pravata na ~ovekot" od OON i vo soglasnost so site me|unarodni normi, konvencii i standardi, no nikako so teritorijalno par~osuvawe i prodavawe na makedonskata dr`ava. Makedonecot vo svojata dr`ava ne smee da se ~uvstvuva nesigurno, inferiorno, izmamen i predaden. Ne smee nikoj drug da bide odlu~uva~ki faktor za negovata idnina.