Istorijata ne e samo minato

KOI SVETITELI OD MAKEDONSKITE MALOAZISKI GRADOVI BILE MAKEDONCI?

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Makedonci imalo naseleno i vo drugi maloaziski gradovi i sigurno deka nekoi od svetitelite {to poteknuvale od ovie gradovi bile potomci na tie Makedonci!
  • Poznati se barem trojca svetiteli od ovie gradovi {to go nosele imeto - Makedonie!
  • Dali e slu~ajno toa {to prvoto ime sveti Tadej od maloaziskiot makedonski grad Edesa (koj bil eden od 12-te Isusovi apostoli) bilo ime so makedonski koren?

Ve}e navedovme dokazi deka, osven golemite gradovi Antiohija (si-riska) i Aleksandrija vo Egipet, Makedoncite Selevkidi i Ptolemei izgradile i drugi brojni naselbi vo zemjite so koi vladeele, naseluvaj}i gi i niv prete`no so makedonsko i gr~ko naselenie. Toa e taa, kako {to ja narekuva germanskiot istori~ar Ulrih Vilken, "edna druga Makedonija", {to se pojavila i dolgo vreme egzistirala vo Azija (isto~noto Sredozemje) i Afrika (Egipet i del od Libija).

Logi~no e ako ka`eme deka i vo vremeto na Isus Hristos, potomcite na ovie Makedonci i natamu `iveele vo spomnatite gradovi. Nekoi od niv dale svoj pridones za hristijanstvoto. Vo detalnite opisi na `itijata na svetitelite od prvite vekovi po Hrista, potomcite na ovie Makedonci mo`ebi mo`at da se detektiraat spored nivnoto poteklo od ovie gradovi. Za detektirawe na potomcite na tamudoselenite Makedonci pridonesuva i helenisti~kata (makedonsko-gr~ka) religiozna opredelba na koja otprvin pripa|ale nekoi od niv. Normalno deka nekoi od ovie dejci verojatno bile i Grci. Da napravime pregled na nekoi od niv.

ANTIOHIJA PISIDISKA

Najnapred }e po~neme so gradot Antiohija pisidiska. Ovoj grad se nao|al na teritorijata na dene{niot centralen del na Turcija. Antiohija pisidiska bila izgradena vo 280 godina pred Hrista od strana na Makedonecot Antioh I, {to zna~i deka i ovoj grad bil naselen so Makedonci i Grci. Poradi toa, so golema verojatnost mo`eme da pretpostavime deka i nekoi od svetitelite koi poteknuvale od ovoj grad mo`ebi bile Makedonci. Gradot otprvin opfa}al teritorija od 14 kvadratni kilometri.

Od Antiohija pisidiska poteknuvale svetite ma~enici Stefan, Marko i Marko. Site trojca bile ma~eni~ki ubieni vo vremeto na car Dioklecijan. (@itija... noemvri, str. 660).

Vo Antiohija pisidiska bila rodena i svetata velikoma~enica Marina. Nejziniot tatko se vikal Edesie (ime so ~ist makedonski koren, sozdadeno od imeto na makedonskiot grad Edesa!). Toj bil helenisti~ki sve{tenik i poradi toa samiot ja naklevetil svojata }erka na Rimjanite. Taka, sveta Marina bila pogubena, nekade kon krajot od tretiot ili na po~etokot od ~etvrtiot vek (@itija...juli, str. 383). Poradi imeto na nejziniot tatko re~isi so sigurnost mo`eme da pretpostavime deka i sveta Marina bila etni~ka Makedonka.

Makedoncite Selevkidi izgradile ili zna~itelno dogradile i nekolku gradovi koi gi narekle so imeto Selevkija i vo koi najverojatno deka naselile izvesen broj Makedonci. Nekoi svetiteli poteknuvale i od ovie gradovi.

Vo gradot Selevkija pisidiska se rodil svetiot otec Artemon, koj `iveel i propovedal vo vremeto na Isusovite apostoli (@itija... mart, str. 451).

Vo gradot Selevkija siriska bila rodena sveta prepodobna majka Antusa, koja bila ma~eni~ki ubiena za Hristovata vera vo vremeto na rimskiot car Valerijan (@itija... avgust, str. 392).

Vo gradot Selevkija isavriska bil roden sveti Evtimie. Se rodil vo 834 godina. Bil patrijarh na Carigrad, a potoa se zamona{il. Po~inal vo 917 godina.

Grad {to bil izgraden od Selevkidite bil i kilikiskiot grad Edesa (dene{niot turski grad Urfa). Ovoj grad go dobil imeto po stariot makedonski grad Edesa (Voden) i otprvin bil voena stanica na Selevkidite. Vo The Hutchinson Encyclopedia (Helicon Publishing, 1999, naslov Edessa), vo vrska so nastanokot na ovoj grad ~itame:

"Gradot bil osnovan kako voena naselba od strana na Selevk I, eden od generalite na Aleksandar Veliki".

SVETI TADEJ OD EDESA

Najzna~ajna li~nost za hristijanstvoto koja poreknuvala od gradot Edesa bil sveti Tadej - eden od dvanaesette Isusovi apostoli! Vo apokrifniot ranohristijanski rakopis Delata na svetiot apostol Tadej (Acts of the Holly Apostle Thaddaeus One of Twelve, From The New Advent: Fathers of the Church http:// www. csn. net/ advent/ fathers/ fathers.htm) ~itame deka toj otprvin se vikal Lebej (Lebaeus). Iako pi{uva deka toj bil Evrein, interesno e toa {to negovoto ime ne e ime od evrejskiot onomastikon, tuku napadno asocira na ime so koren od postarata makedonska istorija. Imeno, ve}e ja spomnavme storijata na Herodot za nastanokot na makedonskata dr`ava. Vo ovaa storija trojcata bra}a Perdika, Gavan i Aerop rabotele kaj nekoj car, koj odbil da im plati za rabotata, a potoa se obidel i da gi ubie, no tie izbegale preku rekata, koja podocna nado{la i gi spasila. Interesno e {to gradot vo koj tie otprvin rabotele se vikal - Lebea (Lebaea). Herodot raska`uva deka samata kralica otprvin im pe~ela leb na trojcata bra}a pri {to zabele`ala deka lebot {to go pe~ela za Perdika sekoga{ dvojno narasnuval, {to bilo pri~ina (navodno lo{ predznak) da bidat izbrkani od kralstvoto. Dali imeto na ovoj dreven makedonski grad ima vrska so prvobitnoto ime na sveti Tadej?

Vo gorespomnatiot rakopis ~itame deka Lebej od Edesa bil mnogu pobo`en ~ovek. Eden den zaminal za Erusalim, tokmu vo vremeto koga vo Svetata zemja dejstvuval sveti Jovan Krstitel. Lebej bil krsten li~no od sveti Jovan, po {to go dobil imeto Tadej. Potoa stanal eden od dvanaesette Isusovi apostoli, a po izvesno vreme se vratil vo Edesa kade po~nal da go {iri hristijanstvoto. Vo apokrifniot rakopis se spomnati hramovi so idoli vo Edesa, {to sekako deka se odnesuva na helenisti~kite hramovi, {to pak pretstavuva dokaz za postoeweto na makedonska i gr~ka populacija vo Edesa.

Vo ovoj grad se rodile i sveti Sarvil i negovata sestra sveta Veveja. Tie `iveele na krajot od prviot i po~etokot na vtoriot vek. (@itija... oktomvri, str. 313). Vo vrska so nivnoto poteklo vo nivnoto `itie ~itame:

"Ovie svetci bea od Edesa, a postradaa za vreme na car Trajan vo 110 godina" (@itija... januari, str. 835).

Sarvil otprvin bil gatalec, {to zna~i deka & pripa|al na helenisti~kata religiozna opredelba i bil po~ituvan od tamo{nite `iteli - helenisti. No, podocna bil preobraten vo hristijanstvoto od strana na episkopot na Edesa, sveti Varsimej, poradi {to bil ma~en od Rimjanite. Koga go videla toa negovata sestra Veveja i samata izjavila deka e hristijanka, pa i taa bila ma~ena. Na krajot glavite im bile otse~eni. I sveti Varsimej isto taka bil ma~en i ubien.

I prvata zbirka na tekstovi so hristijanski himni (poznata pod imeto "Gnosti~ki Psaltir") bila sozdadena od eden `itel na Edesa. Toa e Efrem od Edesa.

Vo Edesa bil roden i sveti Jovan od Edesa. Vo negovoto `itie ~itame:

"Sveti Jovan be{e rodum od Edesa, pobo`en hristijanin i rimski oficer" (@itija... januari, str. 892).

Sveti Jovan ja napu{til vojskata i oti{ol vo Erusalim, a potoa i vo Aleksandrija. @ivotot go zavr{il ma~eni~ki. Za negoviot roden grad Edesa, vo tolkuvawata na negovoto `itie, pi{uva deka toa ne e gradot Edesa vo Makedonija, tuku deka e gradot Edesa vo maloaziskata oblast Kilikija.

I eden od vrvnite ranohristijanski teolozi isto taka poteknuval od Edesa. Toa bil Ebaz od Edesa, koj bil eden od avtorite na poznatoto teolo{ko delo "Trite Poglavija". Ova delo bilo prifateno na ^etvrtiot ekumenski sobir, odr`an vo Halkidon vo 451 godina.

MALOAZISKIOT GRAD IKONIJA

Da go spomneme povtorno i aziskiot grad Ikonija. Vo ovoj grad se rodila sveta Paraskeva (sveta Petka Ikoniska). Za Ikonija ve}e navedovme svedo{tva deka bila naselena so helenisti (glavno Makedonci i Grci). Sveta Petka Ikoniska `iveela vo vremeto na Dioklecijan (3 i 4 vek). Poradi toa {to bila hristijanka, bila ma~eni~ki ubiena od Rimjanite (@itija... oktomvri, str. 591).

Nekade vo Sirija se rodil i sveti Stratonik (u{te edno ime od anti~komakedonskiot onomastikon). Toj `iveel vo ~etvrtiot vek i ma~eni~ki postradal za Hristovata vera.

I samoto ime na sveti Makedonie ni zboruva deka najverojatno ovoj svetitel bil Makedonec. Toj `iveel vo Fenikija i vo Sirija, a toa se tokmu oblastite koi svoevremeno bile centar na dr`avata na Makedoncite Selevkidi. Sveti Makedonie umrel vo 418 godina na 70-godi{na vozrast. Imal iscelitelna mo}. Re~isi cel `ivot go pro`iveal na otvoreno nebo po pe{teri i jami (@itija... januari, str. 760). Li~noto ime Makedonie te{ko deka mo`el da go nosi pripadnik na drug narod, zatoa {to toa e specifi~no ime, izvedeno od imeto na dr`avata (zemjata) Makedonija. Poradi toa, pove}e od jasno e deka ova ime najmnogu mo`elo da bide zadr`ano samo od strana na potomcite na Makedoncite, koi `iveele vo nekoga{nata dr`ava na Selevkidite. Nivnite potomci i vo rimsko vreme s# u{te bile svesni za svoeto makedonsko poteklo, ~ij spomen go artikulirale preku noseweto na ova specifi~no ime. Ve}e spomnavme deka ova ime, ne slu~ajno, se sre}ava i vo {estiot vek, kako ime na `itel na nekoga{niot golem makedonski (aziski) grad Antiohija.

Postoi u{te eden svet ma~enik Makedonie, koj postradal zaedno so sveta Tatjana i sveti Teodul vo vremeto na Julijan Otstapnik vo IV vek. (@itija... septemvri, str. 253). I za nego, spored imeto, so golema verojatnost mo`eme da pretpostavime deka bil potomok na Makedoncite, iako nema podatoci za mestoto na negovoto poteklo.

Postoi i tret svetitel po ime Makedonie! I za ovoj sveti Makedonie ima malku podatoci. Se znae deka bil ma~enik, komu mu bile otse~eni prstite na nozete i na racete. (@itija... juni, str. 633).

Kako ma~eni~ka od Egipet so helenisti~ko ime, }e ja spomneme svetata ma~enica Heroida, koja postradala vo 308 godina. Rimjanite & ja otsekle glavata poradi toa {to bila hristijanka. Nejziniot tatko se vikal Petar.

Od vremeto na Isus Hristos (no i ne{to podocna) vo narativnite izvori se sre}avaat i drugi lica koi nosele imiwa od helenisti~kiot onomastikon, a koi poteknuvale od Azija, t.e. od zemjite so koi svoevremeno vladeele Makedoncite Selevkidi. Vo spisokot na svetite sedumdeset apostoli, koi bile edni od prvite hristijani vo svetot, gi sre}avame imiwata na svetite: Tadej, Filimon, Olimp, Apolos, Artem (episkop vo Listra), Ignat (episkop vo Antiohija), Polikarp, Dimitrija (episkop vo Filadelfija) i drugi.

Vo poslednite vekovi (vtori, treti, ~etvrti...) se sre}avaat u{te pove}e li~nosti so helenisti~ki imiwa, koi mu pripa|ale na hristijanstvoto, a bile po poteklo od teritorijata na nekoga{nata dr`ava na Makedoncite Selevkidi. Sigurno deka i nekoi od niv bile potomci na svoevremeno tamudoselenite Makedonci.

(Prodol`uva)