MAKEDONSKATA ISTORIJA SE PRODAVA I SE DELI!

Makedoncite stanuvaa slovene~ki, hrvatski, srpski i drugi dr`avjani, samo so edno ili dve dr`avjanstva (ako be{e mo`no). Vrskite so rodnata zemja se proret~ija, informaciite osiroma{ija i naedna{ se najdoa vo stranstvo. Vojnite vo Hrvatska, Bosna i sega na Kososvo i Srbija, u{te pove}e gi razmakedon~ija Makedoncite. Toga{ vo Slovenija nastana potreba na{incite da se sobiraat so na{inci vo razni kulturni dru{tva, crkovni zaednici ili op{tini. Na tie sobirawa na verski ili nacionalni praznici, proslavi po razni povodi, protesti zaradi menuvawa na imeto na Makedonija, protiv vojnata vo Hrvatska i Bosna, se sozdadoa naviki za dru`ewe i na niv se obnovuvaa podzaboravenite makedonski nacionalni i verski naviki. Se organiziraa i literaturni ve~eri od makedonskata umetni~ka i narodna poezija, folklorni priredbi so makedonski i doma{ni orkestri kade {to makedonskoto oro i hrana im ja vra}aa verbata vo makedonstvoto i podzagubeniot identitet. Tie zdru`uvawa gi vodea rakovodstva na MKD (Makedonski kulturni dru{tva), glavno poosvesteni Makedonci, koi{to imaat golemi zaslugi za odlagaweto na neizbe`nata asimilacija vo drugojazi~nata kulturna slovene~ka sredina. Za da ostane makedonskiot spomen se organiziraa razni sekcii vo klubovite: folkorni, recitatorski, horski, ve}e ~etiri godini se odviva dopolnitelna nastava po makedosnki jazik vo {est gradovi vo Slovenija (Qubqana, Kraw, Jesenice, Celje, Velewe i Maribor, a od esen i vo Nova Gorica) {to ja izveduva makedonski u~itel, a vo Qubqana ve}e vtora godina raboti klub na Makedoncite, kade {to sekoja ve~er se sobiraat Makedonci, raspravaat, ~itaat makedonski vesnici i spisanija, slu{aat razni makedonski predavawa, odr`uvaat kni`evni ve~eri, zabavi, rodendeni, igraat karti, frlaat pikado, profesionalci ili amateri svirat na klupskiot elektri~en klavir-sintisajzer i se dogovaraat za razni gostuvawa na Makedoncite so drugi dru{tva vo drugi gradovi ili dr`avi.

Vakviot na~in na dru`ewe predizvika poseben interes za makedonskoto minato, sega{nost i idnina. I ne e ni{to ~udno {to nabrgu potoa po~naa da se javuvaat i prvite pismeni objavi na makedonski jazik vo Slovenija od oblasta na literaturata, pred s# poezijata, naukata i informiraweto. Se sozdava{e to~no ona {to porano vo SFRJ ne mo`e{e nitu da se zamisli. Vo slobodnata slovene~ka demokratska dr`ava mo`e{e slobodno, bez pre~ki, da se pe~atat vesnici i knigi na makedonski jazik, za potrebite na malata Makedonska zaednica vo Slovenija. Pe~atenite raboti mo`eme da gi podelime na tri grupi: informativni, kni`evni i stru~no-nau~ni.

Vo prvata grupa bi gi stavile informativnite. Do denes, Makedoncite vo Slovenija izdale tri vesnici vo razni gradovi. Vo Qubqana, kako organ na MKD "Makedonija", od 1994 godina izlegoa 13 broja na "Makedonski vesnik"; vo Kraw, od strana na MKD "Sv. Kiril i Metodij", ve}e {esti pat se izdava "Na{e sonce", a vo Jesenice tamo{noto MKD "Ilinden" go izdava svojot vesnik "Deteleina".

Koi se problemite {to se prisutni na stranicite na ovie makedonski glasila, za koi znaat samo Makedoncite od Slovenija, a drugite ne ~ule ni{to? Vedna{ da napomnam deka ne se rasprava za problemite vo svetot, se razbira, ako Makedonija ne e vo centarot na svetot. Vo niv bea objavuvani protestite na Makedoncite za nepriznavaweto na Makedonija po poznatite maloumni gr~ki osporuvawa za imeto i znameto makedonsko. Vesnicite se pe~ateni vo pe~atnica i se podgotvuvani na kompjuter i ~esto go nadminuvaat tira`ot 500.

Za da ja poka`eme sodr`inata na eden od vesnicite, }e gi navedam naslovite na vesnikot "Makedonski glas" br. 19 od noemvri 1997 godina na MKD "Makedonija" do Qubqana. Izdaden vo format A-4, na 20 stranici, gi nosi slednive imiwa i naslovi: Emilija Vardijan pi{uva deka MKD "Makedonija" dobi novi prostorii, Zekirija [ainoski i \or|i Zlatarev pi{uvaat za U~ili{teto, Slavica Mir~evska-Oblak ureduva Kat~e za istorijata, Naum Ta{tanoski - Sojuzot odr`a godi{no sobranie i Intervju so Risto Tasev, Dragi Stefanija - Izve{taj na Makedonskata pravoslavna zaednica...1992-1997, so dodavawe na mnogu drugi sodr`ini, za proslavata na 11 Oktomvri, za novite rabotni prostorii na MKD, za humanitarnata akcija za maliot edinaesetgodi{en Aqo{a, ~ie semejstvo zagina vo soobra}ajna nesre}a, za dopolnitelnata nastava po makedonski jazik vo Celje, polemi~ki tekst, prikazna za makedonskata etno-muzika, pesni od makedonska poetesa, za izlo`bata na skulptorot Save Stefanoski, za }ofte i telbija kako makedonski jadewa so recepti od Dimitar Go~ev, za proslavata na Ilinden vo Jesenice, za smrtta na Vladimir Velkov od MKD od Jesenice i za brojni reklami na firmite "Almako", "Tabakum", "Avioimpeks", "Ruleturs", "Iskrica" i drugi. Vesnikot go izdavaat pretsedatelot na Makedonskata zaednica vo Slovenija i pretsedatelot na qubqanskoto MKD so nekolku drugi sorabotnici.

Vo Kraw, Na{e sonce go ureduvaat pretsedatelot Atanas Prodanski, Zoran Prodanski, Biljana Milenkova i Ilija Dimitrievski. Za sporedba i pokaz go zemam vesnikot br. 4 od januari 2000 godina. Na 24 stranici, vo mnogu dobra tehnika, mnogu podobra od qubqanskata, so sovr{eno reproducirani fotografii, no so poslab jazi~en kvalitet, se objaveni vesti od zna~ewe za Makedoncite od cela Slovenija, posebno za aktivnostite na krawskoto Dru{tvo. Taka na primer sretnuvame podatoci za Denovite za "Sveti Kiril i Metodij" i izlo`bata na d-r Nikola Grozdanovski, lekar od Zagreb, Etnofolk - fest vo Kraw 1999, Zabrzan {ahovski turnir od otvoren tip vo Stra`i{~e, Crven afion, poezija od Trajan Jovanovski-Brdarski {to ja objavi krawskoto MKD, Veligdenskiot piknik Izola 1999, Preddvor 99, za da bidat napomnati i mnogute izve{tai na MPC od Slovenija, so u{te polovina stranici od vesnikot posveteni na crkovni problemi kako {to se postot, Izborot na nov poglavar na MPC, negovata beseda, Novogodi{no poslanie na Makedonskata crkovna zaednica vo Slovenija, za praznuvaweto na novogodi{nite praznici kaj Makedoncite so pravoslavna i islamska vera, godi{nite izve{tai na Sojuzot na MKD vo Slovenija, Programata za rabota na MKD od Kraw i prikaz na maliot Makedonsko - slovene~ki i Slovene~ko - makedonski re~nik i mnogu drugi drobni prilozi. Glaven sponzor na vesnikot koj{to ovozmo`i visok tehni~ki kvalitet e fabrikata Sava od Kraw, pa Iskratel, Avioimpeks, Makedonija tabak, Novateks, Ruleturs, Vinojug od Kraw, Almako, Agrotajm od Qubqana, Agroplod i Alkaloid i mn. drugi.

I Deteleina na MKD "Ilinden" od Jesenice se zanimava so sli~ni temi. No, najkarakteristi~no za ovoj vesnik e toa {to temite se, glavno, od lokalen karakter. Toa e vistinski vesnik za nastanite povrzani so aktivnostite na MKD od Jesenice. Dosega se izdaeni pet broja na Deteleina. Posledniot broj, po pozdravot na urednikot za 2000 godina i povikot za nejzin pre~ek se redat: Intervju so g. Qubomir Velkovski, pretsedatel na MKD "Deteleina" - Jesenice, u~estvoto na dru{tvoto vo proslavite vo Maribor pri podelba na u~eni~kite kni{ki, na "Ilinden" 99, za kvizot vo Kraw na u~enicite od dopolnitelnata nastava po makedonski jazik, pa potoa za u~estvo vo drugi kulturni priredbi vo Op{tinata, so dodatok na prikazna od makedonskoto versko minato, legenda za orizot kaj nas so recepti za deserti od makedonskata kujna. Urednik na vesnikot e Slobodan Dejanov, kompjuterska obrabotka e na Irena Joveva, a avtori se urednikot, pretsedatelot na MKD od Jesenice, Vaska Hristova, Zekirija [ainoski, dodeka sponzori se makedonski i slovene~ki firmi. Vesnikot e poskromen od prethodnite dva, no so relativno dobar makedonski kni`even jazik.

Za ovie devet godini vo Slovenija ima malku izdadeni knigi na makedonski, s# na s# - {est. Najgolem broj, re~isi site, gi izdavaat makedonskite dru{tva, so finansiska, distributivna i recepciska pomo{. Prvata kniga poezija na makedonski jazik vo slobodna Slovenija, celosno inspirirana od slobodata na Makedonija vo 1992 godina, ja izdava muzi~arot Quben Dimkaroski. Toa e Makedonium, skromna kni{ka od 14 patriotski pesni. Potoa, vo 1993 godina, MKD "Makedonija" po povod 100-godi{ninata od ra|aweto na Grigor Prli~ev go izdava, dvojazi~no, prevodot na Serdarot. Toa e, vsu{nost, pomo{na verzija na diplomska rabota, {to ja izvr{i slovene~kata novinarka i pisatelka prof. Alenka Juvan od Kamnik. Vo 1994 godina, Zaednicata na makedonskite kulturni dru{tva go izdava prvpat na makedonski jazik prevodot (od germanski) na Makedonski studii od Vatroslav Oblak, {to go napravi makedonistkata i germanistka prof. Branislava Dragovi}. ^etiri godini podocna (1998) Filozofskiot fakultet od Qubqana, Slavisti~koto oddelenie na istoimeniot fakultet i Sojuzot na makedonskite kulturni dru{tva izdavaat Mal makedonsko-slovene~ki re~nik i Mal slovene~ko- makedonski re~nik sostaven od Dragi Stefanija i Tone Pretnar. I koga se pomisli deka izdava~kata aktivnost splasnuva, MKD od Kraw vo 1999 godina prijatno n# izraduva so zbirkata pesni Crven afion od odamna penzioniraniot podoficer Trajan Jovanovski-Brdarski. A neodamna, Quben Dimkaroski ja objavi novata stihozbirka ^ekor poblisku.

D-r Dragi Stefanija, Qubqana, Republika Slovenija