DVE MAKEDONSKI CRKVI

Ona {to se o~ekuva{e, se slu~i: sega oficijalno postojat dve makedonski crkvi. Edna e Makedonskata pravoslavna crkva (MPC), a drugata e Avstralisko-makedonskata pravoslavna crkva (AMPC). Na Konstitutivnato sobranie odr`ano minatata nedela vo Melburn be{e aktivirana ovaa nezavisna makedonska crkva i so toa namesto edna, si imame dve makedonski crkvi. Doznavame deka Svetiot sinod na MPC be{e informiran za s# ona {to se slu~uva{e, no re{i ni{to da ne prezema za da go spre~i neminovnoto. Za da spre~i dovolno be{e da se povle~e ili da se navesti deka }e se povle~e vladikata Petar od mestoto mitropolit na Avstraliskata eparhija. O~igledno deka volja, ili mo`nost, za takvo ne{to nema{e, pa taka sega si imame dve crkvi. I pokraj site ubeduvawa deka ne treba da se delime, sepak postoeweto na dve crkvi ne e kraj na svetot. Op{tinite koi se re{ija da se oddelat, bidej}i ne se soglasuvaat so toa imotite na crkvite da se predadat vo upravuvawe na MPC, ostanuvaat da bidat makedonski patrioti i dobri Makedonci i voop{to ne se to~ni informaciite koi se {irat deka ovie lu|e bile "profiteri", deka imotite bile od li~na sopstvenost itn. Site tie raboti se regulirani so avstraliskite zakoni i ako ima nekakvo profiterstvo i kradewe toa se isklu~oci koi se kaznuvaat so Zakonot. Nie ve}e ka`avme deka osnovnata gre{ka vo ovaa nemila raspravija e re{enieto da se bara denes. O~igledno na site im be{e jasno deka re{enie zasega nema i deka celata rabota so imotite treba da se odlo`i za drugo vreme. No, re{eno be{e toa da se bara denes i site nie morame da se soo~ime so posledicite od takvata rabota.

Prodol`uvaat da se kr{at kopjata okolu izdavaweto na Makedonskiot istoriski re~nik. I na{iot nedelnik ima{e nekolku napisi okolu ovaa neprijatna slu~ka. Kako rezultat od s# ona {to se slu{na, proizleguva deka izdanieto sodr`i seriozni i nedopustlivi gre{ki, nekoi izgleda i namerno staveni od politi~ki pobudi. Pe~atenite knigi imaat dolg vek so nesogledlivi vlijanija i posledici vrz neograni~en broj subjekti vo neograni~eno vreme. Kapitalni izdanija, kako {to bi trebalo da bide Re~nikot, ne smeat da sodr`at gre{ki i zatoa edinstveno prifatlivo re{enie e uni{tuvawe na celoto izdanie i prepe~atuvawe bez gre{ki. Nedopustlivo e eden narod da si dozvoli propaganda protiv samiot sebe, da se pe~ati vo svojata dr`ava i vo institucii koi treba da go branat toj narod.

]e mi prostat ministerot i generalite {to }e se me{am vo nivnite raboti, no eve i jas da si go ka`am misleweto za na{ata vojska koga ve}e sme stignale dotamu {to ni e nalo`eno korenito da si ja menuvame vojskata. Moite kvalifikacii za ocenki ne se kojznae kakvi, no jas barem sum bil vo vojska i sum se interesiral za vakvata problematika cel `ivot. Morame da se soglasime deka od ona {to go slu{ame vo razgovori so na{ite vojnici i od sekojdnevnoto sledewe na mediumite izleguva edna ne ba{ bleskava slika na na{ata armija. Po~nuvaj}i od oblekata vo koja se gleda nasledstvoto od JNA, do informaciite za krajno slabata ishrana, do izbegnuvaweto na slu`eweto na voeniot rok koe e nad 50 otsto, do nemotiviranosta na podoficerskiot i oficerskiot kor. Sevo ova doka`uva deka navistina ni treba edna nova armija vo koja mladite so gordost }e go slu`at voeniot rok.

Edna od prvite raboti sekako bi bilo kompletna promena na uniformite so prifa}awe na postoe~ka uniforma na edna od armiite vo svetot, verojatno amerikanskata. Vakvoto re{enie bi bilo mnogu povolno i za na{ata tekstilna industrija, koja bi mo`ela da se vklu~i kako snabduva~ na najgolemata armija vo svetot, kako i na redica drugi armii koi ja koristat ovaa uniforma. Prifa}aweto na uniformi koi se naj~esto imitirani i noseni kako moda me|u mladite bi pridonelo za zgolemuvawe na `elbata za u~estvo vo armija so moderen izgled.

Ishranata sekako e eden od najva`nite problemi. Mladite vojnici mora da dobivaat vrvna hrana vo neograni~eni koli~estva. Ovoj fakt bi bil potenciran vo reklamnite akcii za namaluvawe na izbegnuvawe na slu`ewe na voeniot rok. Ministerstvoto za odbrana bi trebalo i da producira, zaedno so MRTV, dramska serija vo koja bi se romantiziral `ivotot na vojnikot. Se razbira deka samo kozmeti~ki izmeni ne bi sozdale i efikasna armija. O~igledno e deka najgolem problem so koj se sretnuvame e obezbeduvawe na granicite. Ogromen kvalitativen skok bi se dobil so nabavka na oprema za no}no nabquduvawe na grani~nite edinici.

Vo baraweto na donacii od sojuznicite vo NATO, sekako bi trebalo da bidat pogolem broj na transportni i borbeni helikopteri, so koi vo golema mera bi se zgolemila mobilnosta na edna mala armija kako na{ata. Kako i s# drugo, sozdavawe i odr`uvawe na efikasna armija e te`ok i dolg proces. Doveduvawe na stranska ekspertiza sekako bi ni ja olesnilo zada~ata. Imalo vreme koga poimot makedonska armija im ja zamrznuval krvta vo `ilite na neprijatelite. Nam ni e dovolno samo da ne im dozvoli da spijat no}e sekoga{ koga }e mislat da n# osvojuvaat.