[TO BARA NIKOLA KQUSEV VO NOVATA VMRO?

Mnozina ~esni patrioti so simpatii go primija formiraweto na novata partija VMRO (Vistinska makedonska reformska opcija). Redno be{e na makedonskata politi~ka scena da se pojavi edna vakva poseriozna partija neoptovarena so zabludi i predrasudi vo odnos na na{eto minato, sega{nost i idnina.

No, isto kako {to so golemi simpatii go primiv vostanovuvaweto na rakovodstvoto na ovaa partija - sostaveno od mladi sposobni i energi~ni lu|e i isto kako {to so golemi simpatii go primiv preminuvaweto na na{iot doka`an i sposoben ekonomski stru~wak, Boris Stojmenov, vo ovaa partija, taka so golemo neprijatno iznenaduvawe pro~itav deka i nekoi drugi visoki kadri od VMRO-DPMNE se podgotvuvale da preminat vo novata VMRO. Konkretno mislam na Nikola Kqusev. Ne mi e jasno od kade toj vo novata VMRO, koga tokmu poradi takvi kako nego be{e formirana ovaa partija. Ovde ne se vo pra{awe samo brojnite aferi {to gi ima{e kako minister za odbrana (mo`e li nekoj seriozen makar i da pomisli deka seto toa mu bilo "namesteno", a deka toj, kutriot, bil "nevin kako cvet") i ne e vo pra{awe nitu negovata komunisti~ka kariera od prethodniot diktatorski samoupraven jugoslovenski re`im (no i pred toa), tuku po s# izgleda deka ovoj ~ovek }e treba javno da se izjasni i vo vrska so makedonskite etni~ki koreni, t.e. javno }e treba da ka`e dali makedonskata nacija ima makedonski ili mo`ebi poinakvi etni~ki koreni. I kone~no, zo{to Nikola Kqusev ne pomina vo novata VMRO dodeka be{e minister, tuku sega, otkako ostana bez ministerska fotelja? Ako se dozvoli ovoj "transfer" (i sli~ni koi }e sleduvaat), toga{ }e bidat staveni pod somnenie osnovnite pri~ini za formiraweto na Vistinskata makedonska reformska opcija, pa mo`ebi nema da bide daleku denot koga mladite i sposobni kadri }e po~nat da begaat i od ovaa partija, poradi istite pri~ini i poradi istite lu|e, poradi koi pobegnaa i od VMRO-DPMNE.

PREDIZBORNI KARVANI

Tokmu taka. Predizbornite karvani trgnaa, konvenciite po~naa, a po~naa i programskite zada~i celi vo idnite lokalni izbori, vo koi se povtoruvaa i prepi{uvaat dosega{nite zada~i, razli~ni i {areni kako jajce na jace, polni so samobendisani falbi, vetuvawa i {to li u{te ne ako utre dojdat na vlast. A, potoa? E, potoa }e vidime. Samo i samo da se sedne na tronot i udobnata fotelja, koja e cel i meta na site politi~ki lideri za pobeda.

Nema {to. Celite na politi~kite partiski lideri i nivnite najbliski sorabotnici se jasni - da se privle~at {to pogolem broj istomislenici i glasa~i, bo`em utre }e pote~e med i mleko vo dr`avava. A, dali tie lideri i lider~iwa, bez razlika dali se "v~era{nite" ili "sega{nite" vo ovie dene{ni turnei, karvani, konvencii i sostan~ewa pred izbira~ite i glasa~ite }e dadat ot~et za storenoto vo izminatiot period. Dosega na nitu eden sobir ne sme ~ule, i dali za toa i natamu nema da prozborat nitu zbor kako da nemaat jazik, ili seto toa dosega propu{teno }e go preskoknat!? Ako toa ne go storat, }e bide minus glas za niv, za{to dene{niot glasa~ ili potencijalen izbira~ ve}e ne zaborava i }e bara pravo na ot~et i odgovornost za vetenoto, nestorenoto i kolapsot vo koj zapadna dr`avata na{a makedonska so bogatstvo od nevraboteni, ste~ajci, tehnolo{ki i sekako neevidentirani semejstva rabotnici i stru~ni kadri koi se oddelija od mati~nata zemja i se preselija vo razni stranski zemji i te{ko deka utre }e se vratat.

Pravo i obvrska na sekoj na{ polnoleten gra|anin e da izleze i da glasa za kandidatot za koj }e smeta deka e naj-naj sposoben i }e ja izbavi dr`avava od op{testveno-politi~kiot i socijalen kolaps vo koj zapa|ame vo poslednite desetina godini po osamostojuvaweto. A, ako ima takvi koi }e garantiraat so svojata sposobnost i ako barem del od prisutnite problemi gi re{at utre po doa|aweto na tronot, narodot sigurno }e znae toa da go ceni.

Zatoa po~ituvani politi~ki dejci i lideri: mitinguvajte, odr`uvajte karvani, konvencii i sli~no, no ne gi preskoknuvajte va{ite dosega{ni neizvr{eni, a veteni zada~i, ka`ete gi propustite i slabostite va{i i dajte ot~et pred ovoj glasa~ki auditorium, bidete samokriti~ni i bidete odgovorni, priznavaj}i si gi sopstvenite gre{ki. Ovoj iznapaten makedonski ~ovek i glasa~ ne gi zaborava va{ite gre{ki, a }e znae i da ve nagradi i da ve osudi.

OTVORENO PISMO DO MAKEDONSKITE MEDIUMI

Dami i gospoda,

Vi se javuvam od imeto na Izvr{niot odbor na partijata Narodna volja, formirana od Makedonci vo dijasporata i od Republika Makedonija.

Ova leto za prvpat nastapivme na makedonskata politi~ka scena i mo`am da ka`am deka sme prijatno iznenadeni od priemot i reakciite ne samo pome|u na{eto nekolkuiljadno ~lenstvo i simpatizeri, tuku i kaj mas-mediumite. So zadovolstvo konstatirame deka interesot za nas raste i me|u intelektualcite (golem broj od ~lenovite na Sovetot na intelektualcite na VMRO - DPMNE se podgotveni da pristapat i ponudat logisti~ka pomo{), no i pome|u obi~nite narodni masi od koi{to nie i ja vle~eme na{ata sila, bidej}i kako partija sme otvoreni za site ~esni lu|e koi sakaat da & pomognat na Makedonija, no dosega ne go storile toa, bidej}i ja izgubile doverbata i vo VMRO-DPMNE i vo SDSM i vo site drugi partii koi{to se ~ini ne nudat ni{to novo, osven ona {to e ve}e videno, a toa e primitivna `elba za vlast kako cel sama za sebe.

Vo klima na krajno razo~aruvawe i so aktuelnava i so porane{nata vlast, nie vo javnosta izlegovme so novi temi, smeli idei i sve`i viduvawa {to nudat mo`ni i pragmati~ni re{enija na pove}eslojnava op{testvena kriza vo zemjava. No, ve}e pri samiot po~etok zabele`uvame deka sodr`inata i formata na na{ite poraki se pe~atat i se objavuvaat nadvor od kontekstot vo koj{to se ka`ani, pa ~uvstvuvam potreba da pojasnime nekoi od na{ite stavovi.

Neodamna odr`avme konferencija za pe~at na koja zboruvavme za motivite na formiraweto na na{ava partija pred dve godini kako i za pove}eto aspekti od na{ite ideolo{ki, vrednosni i programski opredelbi od nadvore{en i vnatre{en politi~ki karakter, a i ekonomski.

Steknavme vpe~atok deka nekoi od na{ite gledi{ta se preneseni bez propratniot kontekst, {to ostava prostor za sekakvi interpretacii.

Na primer, Narodna volja e pretstavena kako partija koja ima namera da se otka`e od integriraweto vo evropskata zaednica, severnoatlantskite odbranbeni strukturi (NATO), uslugite na MMF, Svetskata banka, kako i toa deka }e go menuva karakterot na makedonskata dr`ava od "gra|anska vo nacionalna".

Bi po~nal so pojasnuvawe na poslednata insinuacija. Narodna volja smeta deka vo Makedonija ve}e nekolku godini postoi edna ve{ta~ki nametnata interpretacija na terminite "nacionalna" i "gra|anska". Terminite, pak, "gra|anska" i "gra|anin" vo makedonskiot politi~ki `argon bea naglaseno vovedeni po dolgogodi{nite belosvetski i somnitelni avanturi na "gra|aninot na svetot", Vasil Tupurkovski. I ne samo toa, tuku toj so negovoto vra}awe vovede haos i obezvrednuvawe na dlabokite nacionalni ideali vo partijata VMRO-DPMNE, koja za `al po diktat na nejziniot pretsedatel g. Qub~o Georgievski se stavi vo uloga na pasivna `rtva, go prifati toj `argon i site drugi perverzni vrednosti na Tupurkovski i potoa go nametna kako trade mark vo tripartitnata vladeja~ka koalicija. Za da bide ironijata u{te pogolema, ovoj trend se odoma}ini kaj site partiski strukturi taka {to poimot Makedonec, koj konotira{e tradicii, istorija, dlabo~ina i kultura stana Persona non grata i terminot "gra|anin" vleze vo upotreba i stana glaven karakter vo golemata tragikomedija ili pak u{te poarno farsa nare~ena "Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija".

Svetot go dobi FYROM i gra|anite na Republika Makedonija - the citizen of the Former Yugoslav Republik of Macedonia! I dodeka okolu nas `iveat Grci, Albanci, Bugari, Srbi, Francuzi, Danci, Italijanci itn. vo FYROM `iveat "gra|ani"!

Za partijata Narodna volja dihotomijata pome|u konceptite za "nacionalna" i "gra|anska" dr`ava e ve{ta~ki nametnata kako {to vpro~em ni se nametnaa i drugi problemi, vklu~uvaj}i go i toj so imeto so Grcija. Za nas, "nacionalnoto" i "gra|anskoto" ne samo {to ne se sprotivstaveni edno na drugo, tuku tie i se nadopolnuvaat i zbogatuvaat edni so drugi. Poglednete samo kakvi se nivnite konotativni, denotativni i etimolo{ki zna~ewa pojasneti vo uglednite svetski enciklopedii i leksikoni i }e vidite {to mislam.

Nie trgnuvame od premisata deka postoi makedonska dr`ava i makedonska nacija vo koja `iveat i so`ivuvaat pove}e komponenti od etni~ki, verski, kulturen i sociolo{ki karakter. Spored primerot na svetskite dr`avni iskustva, tie komponenti neophodno koaliciraat, se prilagoduvaat i prirodno te`neat da formiraat edna op{testvena i dr`avna celost, edna dr`ava, edna nacija, a toa e makedonskata. Od ova proizleguva deka Makedonija e proizvod na taa dinamika i kako takva gi nosi site svoi atributi: tradicionalni, istoriski, politi~ki, verski, jazi~ni i sli~no.

Bi potsetil deka vo zapadnite demokratski dr`avi fenomenot na nacionalnoto se poistovetuva so onoj na dr`avata i se polzuva so cel siot narod, site poedinci vo ramkite na taa dr`ava da gi ostvaruvaat svoite prava i obvrski i kolektivno i li~no - In Pluribus Unum - toa e mototo na dene{nata najgolema demokratija vo svetot, SAD, kade {to sekoj gra|anin (~itaj dr`avjanin) e Amerikanec i sekoj Amerikanec e gra|anin.

Spored toa, i za nas, sekoj gra|anin (~itaj dr`avjanin) e Makedonec i sekoj Makedonec e gra|anin. Ona {to nie sakame posebno da go istakneme e deka vo svetskata praktika na pravni i demokratski dr`avi ne se poznati poimite "gra|anska programa", "gra|anska armija", "gra|anska ekonomija". Nitu pak mo`at ili treba da postojat. Vo svetot postojat kategorii na: "Nacionalna programa", "Nacionalna armija", "Nacionalna ekonomija". Ete, toa se tie zaedni~ki normi i vrednosti koi, sprovedeni pravno i demokratski deluvaat integrativno i pozitivno za konsolidirawe na dr`avata. Vo sprotivno, kako {to ve}e sme svedoci za poslednive 8-9 godini od postoeweto na na{ata suverena makedonska dr`ava, otsustvoto na tie zaedni~ki nacionalni vrednosti deluva dezintegrira~ki, centrifugalno i razoruva~ki. I tokmu zatoa, nie go stavame akcentot vrz nacionalnoto.

Ako edna tolku kompleksna i heterogena nacija kakva {to e vo SAD do`ivuva golem uspeh zatoa {to ima eden Ustav, eden jazik, eden Kongres, edna Armija, toga{ zo{to vo Makedonija da ne se praktikuva istoto. Narodna volja gi povikuva site onie koi Makedonija ja do`ivuvaat kako unitarna dr`ava i nacija da pomognat pri nejzinoto gradewe na praven i demokratski na~in.

I u{te nekoi pojasnuvawa: Narodna volja ima koncept za razvoj na nadvore{na politika vo koj postojat ideite za integrirawe vo Evropa, MMF i SB. No, nie velime: Ne po cena na naru{uvawe na makedonskiot dr`aven i nacionalen suverenitet, integritet i dostoinstvo! Ne po cena na kompromitirawe na najvisokiot dr`aven dokument - Ustavot! Ne so ministri i timovi na "eksperti", regrutirani ad hoc, kade {to re{ava~kite kriteriumi se momentalnoto raspolo`enie na Premierot, kade {to poltronstvoto, korumpiranosta i nepotizmot se viza za politi~ki unapreduvawa. Ne so timovi od amateri i golobradi mom~iwa koi {etaat po svetot i donesuvaat sudbinski re{enija!

Nie smetame deka kako eden od poflagrantnite primeri na vakvoto vladeewe treba da se navede odnesuvaweto na premierot Georgievski pri formiraweto na poslednata Vlada. Na~inot na koj{to toa be{e storeno i negovite izjavi vo javnosta deka toa e storeno po nalog na EZ, zasegaat direktno vo ustavnite odredbi na izvr{nata vlast i od Makedonija pravat psevdodr`ava so neokolonijalen karakter. Za da se re{i ovoj problem Narodna volja nudi, ne kako {to toa go pravat drugite partii - "Treta opcija", "Tretiot pat", "Nova alternativa" i sli~no - tuku ne{to {to nie go izrazuvame preku metaforata "Makedonskiot Pat". Pod ova podrazbirame, pred i nad s#, pravno, demokratsko i odgovorno dograduvawe na na{iov zaedni~ki Makedonski Dom, od kade {to }e mo`eme, preku "Makedonskiot Pat", da se vklu~ime vo site golemi evropski i svetski soobra}ajnici i infrastrukturi kon koi{to stremime.

Paralelno so streme`ot kon Evropa i Zapad, Narodna volja }e raboti na planot za otvorawe kon Istok, kon ona {to jas go narekov "Patot na svilata", kon koj se stremel i Aleksandar Makedonski. I tuka, u{te edna{ upotrebuvame edna poetska metafora za preku nea da go dramatizirame ogromniot potencijal koj na tie pazari se otvora za makedonskiopt izvoz. Smetame deka mnogu makedonski industrii bi bile mnogu pokonkurentni na Istok otkolku na Zapad. Pod otvorawe kon Istok podrazbirame i otovrawe kon isto~noevropskite zemji kako i kon Ruskata Federacija so ~ij{to pazar sme imale golemi izvozni trendovi.

Eve, ova se samo nekoi temi i razmisluvawa {to sakame da gi podelime so makedonskiot narod koj zaslu`uva poaren, pobezbeden i podostoinstven `ivot od ovoj mizerno egzistencionalen, {to mu go nudat VMRO-DPMNE i SDSM, koi gi smetame za dve bolni i istro{eni polovini od eden ist komunisti~ki sistem zakopan vo urnatinite na porane{na Jugoslavija. I za kraj, edna iskrena poraka do na{ite ceneti Makedonki i Makedonci ili pak do onie koi pretpo~itaat da se narekuvaat gra|ani i gra|anki:

Nitu eden ~ovek ne e ostrov, sam po sebe celost. Site nie sme del od edno kopno, kopnoto na ~ove~kiot rod. Ako Makedonija ja nema vo Evropa, Evropa }e bide posiroma{na, svetot }e bide posiroma{en. Zatoa, da ja ~uvame kako zemja na site nas, ubava i magi~na kakva {to e, dar od Gospoda Boga. Da ja ~uvame ~istotata na nejzinite izvori, potoci, reki i ezera, dolini i planini. Da ja ~uvame retkata ubavina na nejzinite stari tradicii i na nejzinite kulturni, duhovni, verski i istoriski bogatstva, ostavani za nas od strana na na{ite pretci so iljadaletija nanazad.

Da ja ~uvame nejzinata blagorodna i bogata du{a za generaciite {to doa|aat po nas so gordost da im raska`uvaat na svoite deca deka se del od edna prekrasna i bogata civilizacija {to se vika MAKEDONIJA.