Na otvoraweto na centarot "Plaza" vo Skopje, na premierot Georgievski mu be{e postaveno pra{awe za imeto na MPC:

"Dali Vie kako premier ste soglasni so imeto Ohridska arhiepiskopija?"

Georgievski odgovori: "Jas sum soglasen so s# ona za {to }e bide ednoglasen Sinodot na MPC. Ako Sinodot na MPC ednoglasno re{i deka imeto treba da bide Ohridska arhiepiskopija, toga{ jas sum soglasen so toa".

Liderot na najsilnata opoziciona partija SDSM, Branko Crvenkovski, minatata sabota se sretnal so pretsedatelot na dr`avata, Boris Trajkovski, vo ohridskoto selo Trpejca.

Toa be{e sosema slu~ajna sredba vo restoranot "Antiko", pri {to Trajkovski i Crvenkovski kurtoazno se pozdravija. Me|utoa, toa ne zna~i promena na na{iot stav vo odnos na nepriznavaweto na legitimitetot na Boris Trajkovski. SDSM ne e tolku neseriozna partija za tolku brzo da gi promeni svoite stavovi - izjavi portparolot na SDSM, Vlado Bu~kovski.

Makedonskata policija vo minatite deset godini zaplenila vkupno 10.000 par~iwa nelegalno oru`je, 400.000 par~iwa raznovidna municija i polovina ton eksploziv. Ekspertite velat deka toa koli~estvo oru`je e dovolno da se vooru`i cela armija. Trgovijata so oru`je od 1995 godina do sega se zgolemila za 50 otsto.

Makedonskata policija vo prvite {est meseci vo ovaa godina registrirala 77 krivi~ni dela nedozvoleno poseduvawe oru`je i rasprskuva~ki materii, uapsila stotina lica i zaplenila golem arsenal ogneni sredstva, municija i eksplozivi.

Spored analizite na MVR, najgolemi zapleni na eksplozivni materii od osamostojuvaweto na zemjava do denes, policijata imala vo minatata godina koga bile odzemeni10 toni eksploziv. Policijata lani uapsila 240 {verceri so oru`je {to storile 157 krivi~ni dela.

Za nabquduvaweto da bide poseopfatno, dr`avata e podelena na osum oblasti, a na terenot }e dejstvuvaat dva tima na postojani nabquduva~i so po dvajca ~lenovi i {est tima so po eden ~len.

Agroberzata ne po~na da gi otkupuva pazarnite vi{oci surovo mleko od sto~arite i pokraj takvite najavi na ministerot za zemjodelstvo, Marjan \or~ev i vladiniot portparol Antonio Milo{oski. Spored nivnite izjavi, Vladata }e go otkupuva vi{okot mleko i od nego }e pravi ka{kaval.

Spored zemjodelskiot lider Veqo Tantarov, Agroberzata ne otkupila nitu litar mleko. Pedesetina farmeri so okolu 1.000 kravi i natamu go isturale mlekoto vo selskite potoci i gi ranele teliwata.

Mlekoto ne e mebel i ne mo`e da se ~uva so godini. Toa e dnevna ambulantna rabota i ako ne se otkupi do pladne toa ve}e ne ~ini i mora da se isturi. Kilavosta na Agroberzata mo`e da bide mnogu {tetna zatoa {to sekoj den se isturaat 50 toni surovo mleko. Ako Agroberzata ne po~ne so normalen otkup nie povtorno `estoko }e reagirame, izjavi Tantarov.

Vo tekot na minatiot vikend problemot so pojavata na novi po`ari i obnovuvaweto na ve}e izgasnatite ogneni `ari{ta povtorno se aktuelizira, ostavaj}i zad sebe golemi predeli so opo`arena {uma. Republi~kiot centar za izvestuvawe i trevo`ewe izvesti deka vo tekot na v~era{niot den se zabele`ani novi po`ari kaj naplatnata rampa Skopje - Veles, vo blizina na ezeroto "Mladost" i vo okolinata na Resen. Ekipi na protivpo`arnite slu`bi se upateni na opo`arenite mesta i se obiduvaat da gi lokaliziraat ognenite stihii.

Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na Makedonija informira deka vo Republika Grcija ima novi slu~ai na bolesta ligavka i {ap, vo regionot Ksanti.

Poradi {ireweto na ovaa bolest i natamu ostanuva na sila zabranata za vnesuvawe na hrana od Republika Grcija vo Republika Makedonija vo li~niot baga` na patnicite.

Vo ponedelnikot be{e pu{ten vo upotreba noviot tajvanski trgovski centar "Plaza", smesten vo renoviraniot objekt nekoga{ poznat kako "Skopjanka".

Sve~enoto otvorawe na objektot i se~eweto na lentata im be{e dovereno na premierot Qub~o Georgievski, na pretsedava~ot na tajvanskata kompanija OIDS "Euromed" (korporacija za prekumorsko investirawe), g. Dik Mau i na ambasadorot na Republika Kina vo Makedonija, g. Piter ^eng.

Gr~ko-amerikanskata kompanija "Interamerikan" od septemvri }e po~ne so izgradba na kompleks od sinxirot "Vilix centar" vo naselbata Karpo{, sproti Voenata bolnica vo Skopje. Stanuva zbor za nov sistem koj s# pomasovno se upotrebuva vo Grcija i vo Amerika, a pretstavuva mal grad so raznovidni trgovsko-administrativni sodr`ini.

"Vilix centarot" vo Skopje }e opfa}a 20.000 kvadratni metri, so golem supermarket od gr~kiot sinxir "Kontinent", pet kino-sali, edna osiguritelna kompanija, banka, ekskluziven deloven prostor, restorani i golem administrativen prostor.

Kompleksot }e ~ini od 15 do 20 milioni germanski marki, a glavni investitori se grupacijata na "Kontinent" i pogolema grupa najpoznati gr~ki biznismeni.

Upravniot odbor na NIP-ot odlu~i od prvi septemvri da prinudi na odmor okolu 300 vraboteni, so cel da se ubla`i finansiskata kriza vo koja ovaa ku}a se nao|a ve}e dolgo vreme.

Na vremen odmor od eden do dva meseca go ispra}ame pred s# tehni~kiot personal i novinarite koi ne poka`ale zadovolitelni rezultati, izjavi Nikola Tasev, glaven i odgovoren urednik na vesnikot "Nova Makedonija".

Potpretsedatelot na Vladata, Vasil Tupurkovski, minatata nedela bil operiran vo Kardiohiru{kata klinika vo Va{ington. Na Cile mu bile vgradeni dva baj-pasa so koi ja premostile arterijata koja go hrani srceto so ~ista krv. Operacijata bila uspe{na i vo momentov Tupurkovski se ~uvstvuva dobro i se oporavuva vo bolnicata. Toj }e ostane u{te edna nedela vo Va{ington na postoperativno nabquduvawe.

Sostojbata so zapu{tenata zgrada na makedonskata Ambasada vo Va{ington na avenijata "Vajoming" go izrevoltira delegatot Eleonor Holms Norton, pretstavni~ka na oblasta Kolumbija vo Kongresot koja veti deka }e bara da se donese zakon koj }e obvrzuva odr`uvawe na makedonskiot i na drugite zapu{teni objekti. Ova zna~i deka za makedonskata Ambasada }e se rasprava i vo Kongresot.

"Re~isi e skandalozno da postoi zapu{ten objekt vo vakvo sosedstvo", izjavi Norton.

Stejt departmentot soop{tuva deka Makedonija go kupila objektot vo lo{a sostojba, no nemala sredstva da go renovira. Vo Kancelarijata za stranski misii vo Stejt departmentot velat deka pra{aweto za finansiite naskoro }e se re{i i rabotata }e po~ne vo po~etokot na esenta.

OTKRIENI GRAVIRI VO STRUMI^KIOT REGION

Ekipata na centarot za karpesta umetnost na Makedonija denovive gi zavr{i aktivnostite vo atarot na selata: Pepeli{te, Mokrievo, [tuka, Smolare vo Strumi~kiot region. Otkrieni se ogromen broj graviri od tipot na kupulite i pediformite. Otkrivaweto na kupuli i vo ovoj del od dr`avata, u{te edna{ go potvrdi zaklu~okot deka Makedonija e vistinsko `ari{te na svetslkata kultura i pismenost. Ovie otkritija gi opravdaa zalo`bite na direktorot na Domot na kulturata vo Strumica za otvorawe na regionalen centar vo ovoj grad, koj }e & go dobli`i ova zna~ajno kulturno nasledstvo na kulturnata i nau~nata javnost na Makedonija.

Ekipata na Centarot za karpesta umetnost be{e impresionirana od `elbata na lu|eto od ovoj kraj {to pove}e da pomognat vo izvr{uvawe na ovie blagorodni aktivnosti. Gordi sme {to uspeavme da napravime mre`a od lu|e koi vo voj moment ja pokrivaat celata teritorija na dr`avata i Centarot ima sladok problem - da uspee da stigne sekoga{ navreme na sekoj povik od svoite terenski informatori i da gi dokumentira novootkrienite graviri.

Vo ovaa prilika im se zablagodaruvame na gospodata od ovoj kraj, koi pomognaa ovie istra`uvawa da zavr{at uspe{no: Aco Stoilov, Risto Petrov, Avram Stoilov, Trajko Miqanski, Jovan Rizov i Lazar Gro{liv.