Za potkrepa i uveruvawe na lu|eto od celiot svet

SVETO PREOBRA@ENIE NA GOSPOD ISUS HRISTOS

Pi{uva: axika @ivanka Filipovska

  • "Hriste Bo`e, si se preobrazil na planinata poka`uva}i im ja na Tvoite u~enici slavata Tvoja kolku {to mo`ea (da vidat). Po molitvite na Bogorodica i nas gre{nite da n# osveti. Tvojata ve~na svetlina. Slava Tebe, Daritele na svetlinata. I vo denot na preobra`enito gospodovo"
  • Trojcata apostoli upla{eni padnale na zemjata ni~kum, a Isus pribli`uvaj}i se do niv, gi doprel i im rekol: "Stanete i ne bojte se!"

Crkvata Hristova koja e vozvi{ena "nad site zemni i ~ove~ki veli~ini", preku Svetoto Evangelie na vistinata, denovive ni otkriva eden golem nastan koj e va`en za celoto ~ove{tvo. Pred okolu dve iljadi godini, vo Svetata Zemja, na vrvot na gorata Tavor, Gospod Isus Hristos vo prisustvo na svoite u~enici, Sv. Petar, Sv.Jakov i Sv. Jovan, se preobrazil, od sebe ispu{til bo`estvena svetlost, da go poznae svetot, svojot Bog i Spasitel, da mu ja otkrie na svetot, ne samo svojata bo`estvena mo}, tuku i svojata bo`estvena priroda. So svoeto preobra`enie, na svoite u~enici, pred svoite stradawa za spasenie na svetot, sakal da im ja zakrepne verata, da im ja poka`e svojata bo`estvena slava, da poveruvaat vo negovata kone~na pobeda, za da izdr`at do kraj.

Gospod Isus Hristos sakal Evreite da se otka`at od pobeda za da izdr`at do kraj. Gospod Isus Hristos sakal Evreite da se otka`at od svojata zabluda, kako da e On nekoj od prorocite (Sv. Ilija, Sv. Eremija ili nekoj drug prorok). Sakal da poznaat deka e On vistinskiot Bog. Zatoa pri preobra`enieto, "Toj se javuva kako car nad prorocite i zatoa Mojsej i Ilija se javuvaat kako slugi negovi". Gospod Isus Hristos se preobrazil za da gi potkrepi lu|eto od celiot svet i uveri "vo podgotvenata ni slava na onie koi go qubat".

OD EVANGELISTITE

Eve kako Sv. evangelist Matej go opi{uva Hristovoto preobra`enie: "..gi zede Isus so sebe Petra, Jakova i brata mu Jovana, i gi izvede vo visoka gora sami; i se preobrazi pred niv; i liceto negovo svetna kako sonce, a ali{tata mu stanaa beli kako svetlina. I ete, im se javija Mojsej i Ilija, koi razgovaraa so Nego". Voshiten, no istovremeno i ispla{en od taa gletka, Sv. ap.Petar mu rekol na Isusa: "Gospodi, dobro ni e da bideme ovde; ako saka{ da napravime tuka tri senici: edna za Tebe, edna za Mojseja i edna za Ilija". Nabrgu gi prekril svetol oblak i se slu{nal glas od oblakot: "OVOJ E MOJOT VOZQUBEN SIN, VO KOGO E MOJATA VOLJA; NEGO POSLU[AJTE GO!". Trojcata apostoli upla{eni padnale na zemjata ni~kum, a Isus pribli`uvaj}i se do niv, gi doprel i im rekol: "Stanete i ne bojte se!" Koga sleguvale od gorata Tavor im zapovedal nikomu da ne ka`uvaat {to videle, "dodeka Sinot ~ove~ki ne voskresne od mrtvite!". I Sv. evangelist Luka ni pi{uva za preobra`enieto na Isusa: "...vidot na liceto negovo se izmeni i oblekata mu stana bela i svetla. N# izvestuva deka Mojsej i Ilija razgovarale so Isusa za negovata smrt" so koja treba{e da zavr{i vo Erusalim", i deka Sv.ap. Petar, Jovan i Jakov ja "vidoa slavata negova i dvajcata {to stoeja so nego", kako i za glasot koj se slu{nal od oblakot: "Ovoj e mojot vozquben Sin; Nego poslu{ajte go"! Sv. evangelist Marko, isto taka, na mnogu slikovit na~in ni pi{uva za Preobra`enieto Hristovo, deka Isus gi odvel trojcata spomnati apostoli vo gorata, se proebrazil pred niv. "Ali{tata mu stanaa svetli, mnogu beli, kako sneg, kako {to belilka na zemjata ne mo`e da izbeli".

Se postavuva pra{aweto zo{to Gospod gi izbral samo trite u~enici. Zatoa {to vo niv gi gledal trite dobrodeteli: Vo Petar - verata, vo Jakov nade`ta, vo Jovan - neizmernata qubov. Sv. Jovan Zlatoust pi{uva deka tie prvi so verata, nade`ta i qubovta, ja utvrdija prvenstvenata crkva.

DARITEL NA SVETLINATA

Gospod Isus Hristos, molej}i se, se preobrazil no}e, za{to "No}ta e popogodna za molitva i bogomislie otkolku denot i ja otkriva krasosta na yvezdenoto nebo". Gospod Isus Hristos se proebrazil na gorata Tavor (na vrvot) do koj se doa|a po mnogu te`ok, dolg (ne mnogu tesen), no mnogu kriv pat. Za da se stigne na visinata, potrebno e da se vlo`i golem trud, a visinata pretstavuva "visina na na{ite misli, t.e. bogomislie". Mudriot Bog so toa saka da n# nau~i na trudoqubie i bogomislie. Gorata Tavor e spomnata vo Svetoto Pismo, vo Stariot Zavet, kniga Sudii izrailevi. Troparot na Hristovoto preobra`enie glasi: "Hriste Bo`e si se preobrazil na planinata poka`uva}i im ja na Tvoite u~enici slavata Tvoja kolku {to mo`ea (da vidat). Po molitvite na Bogorodica i nas gre{nite da n# osveti. Tvojata ve~na svetlina. Slava Tebe, Daritele na svetlinata. I vo denot na preobra`enito gospodovo" (19.8/6.8), "Nie gledame so kakva svetlost e povikan da zableska ovoj na{ materijalen svet, so kakva slava e povikan da bleska vo carstvoto Bo`jo, vo ve~nosta gospodova".

Vo Svetata Zemja na golema visina e podignata golema hristijanska crkva, vo slava i ~est na Preobra`enieto na Spasitelot na svetot Gospod Isus Hristos, kade niz site vekovi poklonici od celiot svet doa|aat da mu se poklonat na Daritelot na svetlinata.