DALI SVETI JOVAN ZLATOUST IMAL MAKEDONSKO POTEKLO?

Vpro~em, majkata na Sveti Jovan Zlatoust se vikala Antusa, a tatko mu se vikal Sekund. Imeto Sekund go sre}avame kako ime na Makedonecot koj go pridru`uval Sveti Pavle za vreme na negovoto patuvawe.

Sveti Jovan Zlatoust (freska od Mosta}i, Hercegovina, 1630 god.). Faktot {to bil roden vo makedonskiot maloaziski grad Antiohija, vo koj, spored toga{nite istoriski izvori, dominirale Makedoncite, e dovolna indicija za negovoto mo`no makedonsko poteklo

Sveta Serafima, edna od prvite hristijanski ma~eni~ki, koi poteknuvale od makedonskiot maloaziski grad Antiohija

Sveti Erazmo Ohridski, Svetitel so poteklo od makedonskiot maloaziski grad Antiohija, koj `iveel i dejstvuval vo Ohrid

Vo vremeto na Sveti Jovan Zlatoust Antiohija imala okolu 200.000 `iteli od koi okolu polovinata bile hristijani (@itija...noemvri, str. 314). Vo negovo vreme se spomenuva stare{inata na Antiohija po ime Arhelaj (isto, str. 322), {to pretstavuva u{te edno ime od postariot anti~ko-makedonski onomastikon.

Vo `itieto na Sveti Jovan Zlatoust ~itame deka nemu pred negovata smrt mu se pojavile svetite apostoli Petar i Jovan i mu rekle deka toj bil "pastir na slovenskite ovci Hristovi"! Ovde ~itame:

"Nekolku dena pred smrtta na bla`eniot, koga toj, po svojot obi~aj stoe{e no}e na molitva, kaj nego dojdoa svetite apostoli Petar i Jovan, koi i porano mu se javuvaa za vreme na negoviot `ivot vo manastirot vo Antiohija. Svetite apostoli mu rekoa: 'Raduvaj se dobar pastiru na slovenskite ovci Hristovi, cvrst stradalniku! Nie sme isprateni kaj tebe od na{iot zaedni~ki Gospod Isus Hristos za da ti pomogneme i da te ute{ime...'" (@itija... noemvri, str. 369)

Znaeme deka Sveti Jovan Zlatoust `iveel vo 4 vek i vo prvite godini na 5 vek, {to zna~i deka toj `iveel re~isi sto i pedeset godini pred navodnoto prvo doseluvawe na Slovenite od "zad Karpatite". Pa, od kade toga{ Sloveni vo 4 i 5 vek? Za ova postojat dve objasnuvawa.

Prvo, mo`ebi negoviot biograf dopolnitelno, taka da ka`eme, vo "ponovo vreme" ja ufrlil ovaa re~enica vo negovoto `itie, pa taka vo `ivotot na Sveti Jovan Zlatoust vo 4 i 5 vek se pojavile i Slovenite.

No, postoi i drugo objasnuvawe (sekako, dokolku se doka`e deka ovaa re~enica vo negovoto `itie e avtenti~na). Ovde samo nakuso }e spomneme deka za potekloto na Slovenite postojat najmalku tri razli~ni teorii. Pokraj ne sosema doka`anata teorija za navodnata pratatkovina na Slovenite od zad Karpatite, preostanatite dve teorii (zad koi stojat istaknati ruski nau~nici, me|u koi i akademici) tvrdat deka pratatkovina na ju`nite Sloveni bil - Balkanot (Makedonija)! Za `al, makedonskata oficijalna istoriografija ne samo {to ne gi ni spomenuva ovie teorii, tuku i natamu tvrdoglavo se dr`i isklu~ivo za zatkarpatsko-mo~uri{nata teorija za potekloto na Slovenite. Teorijata za balkanskoto poteklo na ju`nite Sloveni duri bila i oficijalna teorija vo sovetskata istoriografija za vreme na porane{niot SSSR! No, za seto ova dosega pove}epati sme pi{uvale.

Sega da se vratime na preostanatite zna~ajni li~nosti za hristijanstvoto koi poteknuvale od makedonskiot maloaziski grad Antiohija.

Vo Antiohija bil roden i poznatiot hristijanski teolog Teodor (350-428). Toj otprvin bil "pagan", a potoa stanal hristijanin. Bil postaven za episkop na Tars, kade ostanal deset godini. Negov u~enik bil Nestor, sozdava~ot na Nestorijanskata Crkva. Za makedonskoto poteklo na Teodor indicija pretstavuva ne samo negovoto mesto na ra|awe, tuku i negovata prvobitna pripadnost kon "paganizmot", t.e. kon makedonsko-gr~koto religiozno sfa}awe.

Vo Antiohija se rodil i svetiot ma~enik Evsignie, koj `iveel vo 4 vek. I nemu glavata mu bila otse~ena vo 362 godina.

Vo Antiohija se rodil i Sveti Nikola, koj bil eden od sedumte propovednici (|akoni), koi bile isprateni od dvanaesette apostoli za da go {irat hristijanstvoto, bil roden od Antiohija, {to zna~i deka e mnogu verojatno deka i toj imal makedonsko poteklo.

Vo Antiohija `iveel i svetiot ma~enik Teodor. Toj `iveel vo 4 vek. Bil ma~eni~ki ubien vo vremeto na Julijan (@itija... noemvri, str. 691)

Vo Antiohija najverojatno se rodil i Sveti Evod. Toj pripa|al na sedumdesetminata sveti apostoli koi dejstvuvale vo prviot vek po Hrista. Od strana na Sveti Pavle bil postaven za prv episkop vo Antiohija (@itija...septemvri, str. 148). Ova mo`e da zna~i deka bil domoroden `itel na ovoj grad, mo`ebi potomok na tamu naselenite Makedonci.

Vo Antiohija bil roden i Sveti Teofan. Negovite roditeli bile helenisti. Po smrtta na svojata `ena stanal hristijanin i cel `ivot `iveel von gradot Antiohija, zaedno so svojata vtora `ena, Sveta Pansema (@itija... juni, str. 224).

Vo Antiohija bil roden i svetiot prepodoben otec Teodosie Antiohiski. Toj bil monah. (@itija...fevruari, str. 74).

Vo Antiohija bil roden i svetiot ma~enik Nikifor (@itija... fevruari, str. 185). @iveel vo 3 vek. Glavata mu bila otse~ena vo 260 godina.

Sveta ma~enica Justina, Svetitelka od makedonskiot maloaziski grad Antiohija, koja `iveela vo 3 ili 4 vek

Sveta prepodobna majka Pelagija. Svetitelka od makedonskiot maloaziski grad Antiohija, koja `iveela vo 5 vek. (Minijatura od manastirot Kutlumu{,Sveta Gora, 14 vek)

Vo Antiohija bila rodena i svetata ma~enica Serafima. Bila ubiena so otsekuvawe na glavata na po~etokot od 2 vek. (@itija...juli, str. 709). Vo Antiohija bil roden i Sveti Erazmo Ohridski. Toj `iveel na krajot od 3 i po~etokot na 4 vek (@itija...juni, cit. delo). Interesno e toa {to toj glavno dejstvuval vo Ohrid, kade pokrstil mnozina helenisti. Bil ubien od Rimjanite vo 303 godina. Za nego so golema verojatnost mo`eme da pretpostavime deka bil Makedonec. Ne samo poradi toa {to se rodil vo makedonskiot siriski grad Antiohija, tuku i poradi toa {to glavno dejstvuval vo Ohrid, srede Makedoncite, so koi mo`ebi komuniciral na stariot makedonski jazik.

Od Antiohija poteknuva i svetiot sve{tenoma~enik Teodorit, prezviter Antiohiski. (@itija... mart, str. 152). Toj `iveel vo 4 vek. Bil ~uvar na skapocenostite vo Antiohiskata crkva i bil ubien od neprijatelite na hristijanstvoto. Vo Antiohija bila rodena i svetata ma~enica Justina (@itija... oktomvri, str. 70). Nejziniot tatko se vikal Edesie (makedonsko ime, ~ija osnova e gradot Edesa) i bil helenisti~ki sve{tenik. Majka & se vikala Kleodonija. Sveta Justina nastradala na krajot na 3 ili na po~etokot na 4 vek. Vo Antiohija bila rodena i sveta ma~enica Pelagija, koja `iveela na krajot od 3 i po~etokot na 4 vek. Vo 312 godina se frlila od pokrivot na svojata ku}a otkako do{le rimskite stra`ari za da ja odvedat na sud poradi nejzinata hristijanska veroispoved. Taa toga{ imala samo 15 godini. (@itija... oktomvri, str. 180-181). Vo Antiohija bil roden i svetiot ma~enik Varlam. Toj bil prinuduvan da im slu`i na "idolite" (helenisti~kite bogovi), no otkako odbil, bil ubien so ma~eni~ka smrt vo 304 godina. (@itija... noemvri, str. 591).

Vo Antiohija se rodila i svetata ma~enica Domnina. Taa poteknuvala od bogata{ko semejstvo. Od Antiohija se preselila vo Edesa (Voden) Tamu bila uapsena kako hristijanka od strana na Rimjanite, poradi {to izvr{ila samoubistvo dodeka bila vodena vo zatvor. So nea zaginale i nejzinite dve }erki. Toa se slu~ilo vo 306 godina. (@itija... oktomvri, str. 70). Vo Antiohija bila rodena i svetata prepodobna majka Pelagija. Taa bila bogata devojka i edna od najubavite vo Antiohija. (@itija... oktomvri, str. 170-178). Podocna stanala hristijanka, se otka`ala od udobnostite na zemskiot `ivot i se zamona{ila. @iveela vo 5 vek. Korenot na nejzinoto ime verojatno doa|a od drevniot narod Pelazgi, koi vo antikata bile naseleni vo Makedonija.

Vo Antiohija bil roden i sveti Simeon Mgvinski. Toj bil monah i dejstvuval vo Gruzija. Vo Antiohija se rodila i svetata pravednica Marta. (@itija... juli, str. 64-65). Taa bila majka na Sveti Simeon Divnogorec. Vo nejzinoto `itie e spomnato predgradieto Dafne vo Antiohija, kade taa `iveela.

Vo Antiohija se rodil i Sveti Andronik (@itija... oktomvri, str. 184). @iveel vo 4 i vo prvata polovina na 5 vek. Toj bil o`enet so `ena koja se vikala Atanasija. @iveele kako hristijani i im davale pomo{ na siroma{nite. Po smrtta na svoite deca se zamona{ile.

Vo Antiohija bil roden i Sveti Pankratie. Toj `iveel vo vremeto na dejstvuvaweto na Isus Hristos. Otkako slu{nal za ~udata na Isus, zaedno so svojot tatko do{ol vo Erusalim za da go vidi. Obajcata stanale Isusovi sledbenici i go sledele Isus za vreme na negovoto dejstvuvawe. Podocna, poradi {irewe na hristijanstvoto, Sveti Pankratie bil ubien. (@itija... juli, str. 177). Negoviot tatko, Sveti Markel, bil postaven za episkop na Sicilija. (@itija...fevruari, str. 188).

Vo Antiohija bil roden i svetiot prepodoben otec Varadat. Toj bil monah i `iveel vo 5 vek. (@itija... fevruari, str. 397). Za nekoi episkopi na Antiohija i na Aleksandrija (kako, na primer: Sveti Vavil od 3 vek, Teodor Aleksandriski i drugi) nema decidni podatoci deka tamu bile rodeni, iako tamu `iveele i dejstvuvale.

Nema nikakvo somnenie deka barem del od ovde navedenite svetiteli bile potomci na Makedoncite od Antiohija, spored svedo{tvata {to ve}e gi navedovme, spored koi tokmu Makedoncite go osnovale i prvi go naselile ovoj grad i ~ii potomci i podocna `iveele kako negovo zna~itelno naselenie.