Komentar

[to se krie na stranicite na organot na MPO "Makedonska tribuna"

AKO BABA LA@E, TRAP NE LA@E!

Pi{uva: Dragi IVANOVSKI

Istori~arot - panegiri~ar d-r Zoran Todorovski se obiduva da n# ubedi za makedonskiot karakter na MPO, no zaboravil da ni ka`e dali toj voop{to gi pro~ital izdanijata na "Makedonska tribuna" vo poslednava godina?

Zo{to edna makedonska emigrantska organizacija na svojata proslava na 78-ta godi{nina bi go pokanila bugarskiot pretsedatel, Petar Stojanov ili pak Spas Ta{ev od VMRO -BND?

Stranicite na najstariot vesnik na makedonskata emigracija vo Sad i Kanada, so koja re~isi do svojata smrt, pred desetina godini, rakovode{e zloglasniot Van~o Mihajlov od Rim i natamu prepolni so napisite na Dimitar Dimitrov, Mladen Srbinovski i Hristo Mihailov od Prilep - udarnite tupanici na "makedonskite Bugari i bugar{tinata vo Republika Makedonija"

Vo posledno vreme vo makedonskata javnost s# pozabele`livi se nastojuvawata na del od vladeja~kata garnitura na vlast da nametne tezi za preispituvawe na makedonskata istorija vo koe predni~at ideolozite na VMRO - DPMNE, a posebno za mestoto i ulogata na makedonskata emigrantska organizacija MPO, formirana vo 1922 godina vo Fort Vejn -Indijana. Vo toj kontekst be{e i izlo`bata {to za vreme na godina{nava ilindenska proslava vo Kru{evo ja organiziraa dvajca istori~ari, koi pominaa podolg period vo SAD kako gosti na MPO, me|u koi i direktorot na Arhivot na Makedonija, d-r Zoran Todorovski. Taa golema drskost i skvernavewe na mestoto kade {to svoite `ivoti gi dadoa bestra{nite heroi na Ilindenskata epopeja be{e re~isi ednoglasno osudena od brojni eminentni istori~ari, politi~ki partii i drugi institucii koi istorijata ne ja sfa}aat kako dnevnopoliti~ka potreba, tuku kako nauka so svoi principi i metodi na utvrduvawe na istoriskata vistina. No, za da ne se slu`ime so verbalni ocenki i konstatacii, }e se obideme, preku izvodi od pi{uvaweto na "Makedonska tribuna" vo poslednive godini, na na{ite ~itateli da im dademe mo`nost sami da si napravat zaklu~oci.

"BOL[EVI^KI MAKEDONIZAM" NA BUGAR^ETO MLADEN

Taka, nekoga{niot direktor na Univerzitetskata biblioteka vo Skopje, Mladen Srbinovski, koj spored zborovite na Premierot be{e smenet poradi otvorenoto manifestirawe na bugar{tinata, vo napisot objaven vo "Makedonska tribuna" od 18 oktomvri 1999 godina, pod naslov "Balkanska ko{nica kopne`", me|u drugoto }e napi{e:

"Vo sekojdnevieto ima pou~ni primeri od koi }e treba u{te sega da se u~i bol{evi~kiot makedonizam... Najmnogubrojnoto naselenie vo Republika Makedonija (ne ka`uva koi se tie n.b.) za ovaa mala privilegija s# u{te ne se izbori: od povoenite popisi navamu se izjasnuvame kako Makedonci. Vlasta postojano bara od nas nekakvo ograduvawe, distancirawe i omraza kon sopstvenoto minato, iako voop{to ne e sramno {to na{ite pretci se deklarirale i gi tretirale kako makedonski Bugari. Ne veruvam vo dobronamernosta na tendenciite {to baraat od nas postojano v o~i da se la`eme i pravdame pred nametnata vina za na{eto predavni~ko minato... Aditivot za gra|ansko makedonizirawe si ostanuva: duhovniot kod na bugarstvoto, mileniumskiot kolektiven beleg {to od razli~ni pobudi i so razli~na ve{tina s# u{te se premol~uva".

Vo "Makedonska tribuna" od 30 septemvri 1999 godina, za odr`uvaweto na 78- godi{nina na MPO vo Toronto, na koja prisustvuvaa i Qub~o Georgievski, Martin Trenevski i Stavre Xikov, pi{uva:

"Pretstavnicite na makedonskata organizacija od Bugarija bea predvodeni od Spas Ta{ev, ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-BND, prof. Dimitar Gocev, direktor na Makedonskiot nau~en institut i prof, Grigor Velev, pretsedatel na asocijacijata za bugarsko-makedonsko prijatelstvo. ^lenovi na delegacijata bea i Genadi Genadiev, pretsedatel na VMRO- BND od Varna i Naum Kaj~ev, glaven konzul na Bugarija vo Toronto koj ima ohridski koreni".

Eve {to veli Van~o Mihajlov vo statijata vo istiot broj, prepe~atena od "Makedonska tribuna" od izdanieto od 17 oktomvri 1935 godina, so naslov "Makedonskoto pra{awe i negovata su{tina".

"Revolucionernata borba vo Makedonija be{e neophodna i po 1918 godina. Bugarskata narodnost pod turska vlast vo Makedonija be{e priznavana s# do 1912 godina. Taa ima{e svoi crkvi, u~ili{ta, ~italni, sportski dru{tva, ima{e cvrsti esnafski zdru`enija i za{titeni od vlasta duhovni institucii- narodno-crkovna op{tinska vlast. Taa ispra}a{e svoi pratenici i vo Parlamentot. Zna~i, vo Makedonija vo 1912 godina se razviva{e bugarskata istorija. Po isteruvaweto na Turcite od Makedonija i zamenata na sultanskata vlast mnogumina vo stranstvo poveruvaa deka makedonskoto pra{awe e razre{eno. Vo taa smisla, zavojuva~ite na Makedonija - Grcite i Srbite neumorno seeja zabludi (A kade se Bugarite i Pirinska Makedonija, toa se premol~uva -n.b.).

"Makedonskite Bugari napravija mnogu obidi za legalno projavuvawe pod srpska i gr~ka vlast, no tie obidi bea zadu{uvani od dr`avnite zakoni mnogu postrogo, otkolku ~estopati i revolucionernite aktivnosti. Da se nare~e{ Bugarin toa e -pod srpska ili gr~ka vlast- najistra`uvanata revolucionerna pojava.

"ANTIBUGARSKI TEROR" ILI NE[TO DRUGO

Zavojuva~ot ima{e cel da nametne vo svetot edno ubeduvawe, deka nema i nemalo bugarska nacija vo Makedonija!"

Vo brojot na "Makedonska tribuna" od 23 mart 2000 godina, na stranica 13 i so naslov "Glavnite nastani na 20-iot vek", me|u drugoto, pi{uva:

"Vo oktomvri 1971 godina, MPO ispra}a apel do OON vo imeto na Pliska Manasieva i nejziniot tatko Todor, po poteklo od Ko~ani, i dvajcata `rtvi na antibugarskiot teror vo jugoslovenskata Makedonija, koi bile uapseni vo [tip i na koi im bilo zaka`ano sudewe. Toa e edna od mnogute peticii isprateni do OON vo sedumdesettite godini".

Se raboti za sudeweto na Pliska Manasieva koja be{e osudena na tri godini zatvor zaradi {piona`a vo korist na Bugarija, inaku sopruga na po~inatiot prvenec na makedonskata Opera, Simeon Gugulovski. Nivnata }erka be{e kandidat za edna od visokite funkcii na UMS na VMRO-DPMNE po raskolot so makedonistite okolu porane{niot generalen sekretar Boris Zmejkovski.

"Vo 1975 godina, Ivan (Van~o) Mihajlov i Centralniot komitet na MPO ispra}aat poraki do pretsedatelot na SAD, apeliraj}i za za{tita na ~ove~kite i etni~kite prava na site grupi vo Makedonija" (Zna~i, vo Makedonija nema narod, nacija i sl., tuku samo etni~ki grupi - n.b.).

Vo istiot broj na vesnikot, pod naslov "Epistemiolo{ki implikacii na edna istoriografska polemika" e pomestena i statija na prof. Dimitar Dimitrov - biv{ minister za kultura na Republika Makedonija.

Taka, toj go citira Kuzman [apkarev i veli: "Pra{aweto za nacionalna identifikacija be{e ve}e apsolvirano so Vozro`denskoto dvi`ewe koe ja vospostavi Egzarhijata, kako prethodnik i generator na VMRO... od 1858 godina vo Kuku{. Idnata 1859 godina iskrata se prefrli vo Ohrid, ottamu narodniot plamen se razdade i rasprostre po celata oblast, ta go izgore i sosipa dotoga{noto vladeewe na grcizmot i na gr~koto vi{o duhovenstvo, a ja vostanovi i zakrepna kaj Bugarite i `iteli sopstvenata im pismenost, narodnata samosvest, narodnata im crkovna samouprava".

SU[TINATA NA MPO I NATAMU ISTA

"Da, najgolemo zlo za Makedocite be{e - {to bea Bugari, a {to Evropa preku Grcija i Srbija, ne im dozvoli da prodol`at da bidat. Da prkosat? Da se predadat? Od Gruev do Misirkov, od Hristo Uzunov do Stojan Mi{ev, od [arlo i ^ento, do Koli{evski i Gligorov, krvari drama, se ~ere~i eden narod. Kako da pobegne{ od zloto koe go pretstavuva tvoeto sopstveno bitie, ti samiot? Nie, makedonskata nacija, suma i aktuelen ~in od taa drama, nemame pri~ina da se sramime od sebe, od dvanaesetvekovnata etnobiografija pod "nominalnata oznaka" Bugari".

Ili, eve eden obi~en napis vo "Makedonska tribuna" {to mnogu slikovito ja prika`uva su{tinata na MPO:

"Xon Panica govore{e vo Centarot za evropski studii na Harvard vo edno sne`no januarsko popladne na 25 januari 2000 vo Kembrix-Masa~usets, pred golema grupa na bugarski, makedonski i amerikanski studenti. Toj zboruva{e za bugarskata i makedonskata emigrantska zaednica za vreme na studenata vojna i za nekoi interesni na~ini za nivnata organiziranost za da se sprotivstavat na komunisti~kiot re`im vo nivnite dr`avi.

Toj e eden od osnova~kite ~lenovi na Bordot na amerikanskiot Univerzitet vo Blagoevgrad i osnova~ na Fondacijata "Slobodna i demokratska Bugarija".

Ili sledniot tekst:

"Otec Petar Stambolxiev go proslavi 85-godi{niot rodenden i 60-godi{ninata od slu`eweto na crkvata vo hotelot "Adams Mark" vo Sent Luis. Otec Petar e roden na 26 fevruari 1915 godina vo Sofija - Bugarija. Vo poslednite 35 godini toj bil pastor vo Bugarskata pravoslavna crkva vo Medison - Ilinois. Toj e nositel na pove}e medali, kako {to se: na Sveti Jovan od Rila, na Svetite Kiril i Metodij, na Sveti Kliment od Ohrid, dodeleni od Svetiot sinod i patrijarhot Maksim". Samo {to ne se veli deka se raboti za Bugarskata pravoslavna crkva i za bugarski sve{tenik - tuka se krie itrinata na "Makedonska tribuna". A nie bi rekle, kakva vrska ima poso~eniot otec Petar so Makedoncite i MPC, na primer, za da bide objavena edna vakva vest vo eden makedonski vesnik, glasnik na makedonska emigrantska organizacija za kakva {to se obiduva da ni se pretstavi MPO i glasiloto "Makedonska tribuna".