BOGOVIDECOT I BLAGOVESNICATA NA HRISTOVOTO VOSKRESENIE

Poteknuva od plemeto Aronovo. Roden e vo gradot Tesvit, poradi {to e nare~en Tesvitec. U{te koga se rodil Ilija, tatko mu Savah videl angeli okolu nego, "kako so ogin da go povivaat deteto", {to bilo znak deka toa dete }e ima podareno od boga ognena sila i plamen karakter. Skoro celiot `ivot go pominal vo molitvi kon Boga, vo pustina.

Ahav podignal idolski hram, posveten na la`niot Siriski Bog Vaal. Sv. Ilija so silna vera i ~uda ja poka`al pred lu|eto Bo`jata sila, za da poveruvaat vo vistinskiot Bog. Bog mu ispratil od neboto ogin i ja zapalil `rtvata, pred mnogu svedoci, za razlika od `recite na la`niot Bog Vaal koi ne uspeale da napravat takvo ~udo. Koga me|u narodot vladeel nemoral i neznabo{tvo, sv. Ilija pred Ahava, ja najavil Bo`jata kazna i so molitva kon Boga "on go zatvori neboto i ne padnalo do`d tri godini i {est meseci". Na neobi~en na~in go umno`il bra{noto i masloto vo ku}ata na vdovicata vo Sarepta Sidonska, a i go voskresnal nejziniot sin: "Gospodi, bo`e moj! Neka se vrati du{ata na ova mom~e vo nego". So molitva go otvoril zatvorenoto nebo i zavrnal do`d. Na Ahav i Jezevela im ja prorekol stra{nata smrt. Na planinata Horiv razgovaral so Bog. Sv. Ilija so svojata nametka ja razdelil vodata na rekata Jordan.

Pred svojata smrt za naslednik go odredil prorokot Elisej. Koga nastanalo su{a i glad, Bog go za{titil svojot veren sluga: "... sokrij se pri potokot Horat, koj e sproti Jordan: od toj potok }e pie{, a na gavranite sum im zapovedal da te hranat tamu". Vo Svetata Zemja, vo manastirot "Sv. Georgi Hozevitski" ima pe{tera vo vdlabnatata visoka karpa (kade go hranele gavranite), posvetena na sv. prorok Ilija i ikona so negoviot lik i gavranot koj mu nosi vo klunot hrana. Poklonicite mu oddavat po~it na boga i na sv. Ilija na toa sveto mesto. Sv. Ilija se voznel na neboto. Kako {to odele po patot zaedno so Elisej "naedna{ se pojavi ognena kola i ogneni kowi, i gi razdvoija eden od drug, i Ilija se ponese vo viorot kon neboto". Sv. prorok Ilija povtorno }e se javi pred krajot na svetot (zaedno so pravednikot Bo`ji Epoh). Tie }e svedo~at za bo`jata vistina i za nevistinata na antihristot.

Sveta ramnoapostolna mironosica Marija Magdalina, ubavata devojka, go propovedala Svetoto Evangelie kako vistinski hristov apostol i so pravo e nare~ena ramnoapostolna. Poteknuva od Isaharovoto pleme. Rodena e vo Sirija, vo gradot Magdala i zatoa e nare~ena Magdalina. Gospod ja ozdravel, ja oslobodil od sedumte zli duhovi od koi bila ma~ena. Hristovata verna u~eni~kago sledela Hristoviot pat ne samo za vreme na `ivotot na Hrista na zemjata, tuku i po negovata smrt. Sv. Marija Magdalina bila prisutna na stradaweto na Isusa, na raspnuvaweto na krstot i smrtta. Stoela pod krstot i nejzinoto mlado iskreno hristijansko srce gorko pla~elo.

Sv. Marija Magdalina prva go videla voskresnatiot Gospod Isus Hristos i zatoa taa e "prva blagovesnica na negovoto voskresenie". Tripati oti{la na Hristoviot grob. Taa prva do{la na grobot "dodeka u{te be{e mrak" i zabele`uvaj}i deka kamenot e ottrgnat od grobot, istr~ala da gi izvesti apostolite sv. Petar i sv. Jovan Bogoslov. So niv povtorno do{la na grobot. Koga tie si oti{le, taa sama ostanala kaj grobot i pla~ela. Go videla Isus kako stoi i & rekol: Marija! Taa poznala deka e Gospod, se zavrtela i mu rekla: "Ravuni" {to zna~i U~itele! Oti{la kaj u~enicite i gi izvestila deka go videla Gospod. Tret pat sv. Marija Magdalina do{la na Hristoviot grob so drugite `eni mironosici i dvajcata angeli vo svetli ali{ta im rekle: zo{to go barate `iviot me|u mrtvite? On ne e ovde, a voskresna". Toga{ Isus Hristos im se javil na `enite mironosici, taka {to sv. Marija Magdalina "po vtor pat go vide voskresnatiot Gospod". Po Hristovoto voznesenie, taa prodol`ila da ja propoveda hristovata nauka.

Taa ovozemniot `ivot go zavr{ila mirno vo Efes. ^udotvornite i neraspadlivi mo{ti na ovaa golema svetitelka, bile preneseni sve~eno od Efes vo Carigrad, vo hramot na manastirot posveten na sv. Lazar.