|
Istorijata ne e samo minato ULOGATA NA MAKEDONSKO-SIRISKIOT GRAD ANTIOHIJA VO HRISTIJANSTVOTO Pi{uva: Aleksandar DONSKI
D osega nekolkupati go spomnuvavme gradot Antiohija, koj bil izgraden od Makedoncite Selevkidi i koj bil glaven grad na nivnata dr`ava. Ve}e navedovme pove}e svedo{tva od koi jasno se gleda deka Antiohija bila naselena prete`no so Makedonci, iako vo ovoj grad imalo i Grci, a i pomal broj Evrei. Da se potsetime na nekoi od niv.Kako prvo, gradot Antiohija bil osnovan od Makedoncite, konkretno od makedonskiot vladetel Selevk I vo 301 godina pred Hrista. Gradot bil naselen prete`no so Makedonci, {to e i razbirlivo ako se znae deka Antiohija bila prestolnina na makedonskoto kralstvo na Selevkidite. Podocna, po propasta na dr`avata na Selevkidite, Antiohija potpadnala pod rimska vlast, no sigurno deka Makedoncite i natamu ostanale dominantno naselenie vo ovoj grad, barem vo prvite vekovi po rimskata okupacija.Za prete`no makedonskoto etni~ko poteklo na `itelite na Antiohija postojat pove}e dokazi. Ovde }e navedeme nekoi od niv. Vo CD enciklopedijata Encarta (cit. delo, naslov Antioch Turkey), sosema jasno pi{uva deka ovoj grad bil izgraden tokmu od Makedoncite. Ovde ~itame: "Anti~kiot grad Antiohija bil mnogu pogolem od dene{niot. Toa bil glaven grad na dinastijata na Selevkidite vo Sirija, no bil glaven grad i na rimskata provincija. Gradot bil izgraden vo 301 godina pred Hrista, od strana na Selevk I, koj bil eden od generalite i naslednicite na Aleksandar Veliki... Antiohija bil centar na hristijanizacijata nadvor od Palestina. Apostolite propovedale tamu pred da gi po~nat svoite misionerski patuvawa..".Vo istata enciklopedija (naslov Europe) sosema jasno ~itame deka Makedoncite ne bile nikakvi Grci (iako podocna nivnata vladeja~ka klasa se helenizirala) i deka tokmu tie (Makedoncite) gi osnovale dvata idni centri na hristijanstvoto: Antiohija i Aleksandrija. Ovde ~itame:"Makedonija, koja se nao|a na sever od Grcija, otprvin ne pretstavuvala del od gr~kiot svet. No, vo 4 vek pred Hrista, nejzinata vladeja~ka klasa se helenizirala. Pod vodstvo na Filip II Makedonija go osvoila pogolemiot del od Grcija, dodeka negoviot sin Aleksandar Veliki ja dodal teritorijata na Persiskata imperija na svoeto carstvo. Po smrtta na Aleksandar, negovite naslednici ja podelile imperijata, {to rezultiralo so toa {to te`i{tata na helenisti~kiot period {to sleduval, da se pojavat vo takvi gradovi kakvi {to se Aleksandrija vo Egipet i Antiohija vo Sirija". (...)Zna~i, eve dokaz deka Makedoncite bile tie koi go osnovale i go naselile gradot Antiohija i nema osnova da se tvrdi deka nivnite potomci ne `iveele tamu i vo vremeto na Isus i apostolite, pa i podocna. Samo taka mo`e da se objasni terminot "pagani" {to e upotreben vo Biblijata za `itelite na ovoj grad, a sekako i za `itelite na preostanatite gradovi koi svoevremeno bile izgradeni i naseleni od strana na Makedoncite. ANTIOHIJA - MAKEDONSKI GRAD! I evrejskiot istori~ar Josif Flavij od prviot vek po Hrista sosema jasno gi spomenuva Makedoncite kako dominantni `iteli vo gradot Antiohija. Flavij pi{uva deka makedonskiot vladetel Selevk Nikator im dal gra|anski prava na Evreite vo Antiohija, isti onakvi kakvi {to imale i Makedoncite vo ovoj grad, koi tamu bile privilegirani. Vo vrska so ova Flavij pi{uva: "Evreite dobija po~esti od kralevite na Azija toga{ koga im stanaa pot~ineti. Selevk Nikator gi napravi gra|ani vo onie gradovi {to toj gi izgradi vo Azija i vo dolniot del na Sirija, pa duri i vo samata metropola Antiohija, kade {to im dade isti takvi privilegii, kakvi {to ve}e imaa Makedoncite i Grcite, koi tamu bea naseleni". ( Antiquities... XII,3,1).[tom Flavij najprvo gi spomnuva Makedoncite kako `iteli na Antiohija, a duri potoa Grcite i Evreite, jasno e deka tie bile najdominantni `iteli na ovoj grad. Vpro~em, ova e sosema normalno ako se znae deka Antiohija bil glaven grad na kralstvoto na Selevkidite. Interesno e i toa {to vo vremeto na prestojot na sveti Pavle vo Antiohija, tamo{niot gradski stare{ina se vikal - Aleksandar! (@itija... septemvri, str. 448). Dokaz za makedonskiot etno-kulturen karakter na Antiohija se i `itijata na svetitelite, koi poteknuvale ili prestojuvale vo ovoj grad. Vo pove}e `itija vo koi se spomenuva Antiohija se potencira deka tamu se slavele helenisti~kite bo`estva. Taka, na primer, vo `itieto na svetite ma~enici Trofim, Savatij i Dorimedont, spomnata e proslavata vo ~est na bogot Apolon {to ja vr{ele `itelite na Antiohija i toa vo 3 vek po Hrista (@itija... septemvri, str. 343). Sekako deka ova e u{te eden dokaz za makedonskiot etni~ki karakter na ovoj grad. Duri i vo {estiot vek po Hrista (zna~i re~isi osum i pol vekovi po osnovaweto na Antiohija), vo ovoj grad se sre}avaat tragi od negovoto makedonsko nasledstvo. Vo ovoj vek vizantiskiot istori~ar Prokopie vo svoeto delo "Tajnata istorija" (12 glava) spomenuva ime na eden `itel od gradot Antiohija, koj se vikal Makedonija ( Macedonia)! Toa bil nekoj tan~er, koj bil blizok do vizantiskata carica Teodora (Procopius: Secret History, translated by Richard Atwater, Chicago: P. Covici, 1927; New York).Site ovie podatoci prakti~no zna~at deka postoi mnogu golema verojatnost oti tokmu od redovite na potomcite na doselenite Makedonci vo Antiohija poteknale niza zna~ajni li~nosti koi se rodile vo ovoj grad, a koi vo prodol`enie }e gi spomneme. A sega da vidime koi zna~ajni nastani za hristijanstvoto se slu~ile vo ovoj makedonski maloaziski grad i koi zna~ajni li~nosti so verojatno makedonsko poteklo poteknuvale od ovoj grad. Najnapred da ka`eme deka pove}emina istra`uva~i smetaat deka vo Antiohija se slu~il eden fundamentalen nastan povrzan so hristijanstvoto, a toa e pi{uvaweto na Evangelieto po Matej! Da potsetime deka Sveti Matej bil eden od dvanaesette Isusovi apostoli i deka toj bil li~en svedok na ona {to go zapi{al vo vrska so Isusovoto dejstvuvawe. Ranite hristijanski pisateli go smetale negovoto Evangelie kako najstaro vo Noviot Zavet. Za mestoto kade sveti Matej go napi{al svoeto Evangelie postojat dve mislewa. Ednoto e deka toa bilo napi{ano vo Palestina, a vtoroto e deka bilo napi{ano tokmu vo makedonskiot maloaziski grad Antiohija, nekade okolu 70 godina po Hrista. Se znae i deka dve od trite prvi hristijanski crkvi, koi oficijalno bile priznati vo Nikeja (325 godina) bile osnovani vo gradovi podignati i naseleni od Makedoncite. Toa se crkvite vo Aleksandrija i vo Antiohija, koi (zaedno so onaa vo Rim) bile prvite oficijalni hristijanski crkvi na svetot! MAKEDONCITE BILE PRVI NARE^ENI - HRISTIJANI! Ve}e spomnavme deka vo Antiohija najprvin se hristijanizirale "paganite", t.e. potomcite na tamu koloniziranite Makedonci. Vo vrska so ova da go ka`eme izvonredno zna~ajniot podatok deka terminot hristijani za prvpat vo istorijata bil upotreben tokmu za `itelite Makedonci na Antiohija! Vo Dela apostolski (11: 25-26), za prisustvoto na Sveti Pavle i Sveti Varnava vo Antiohija, ~itame: "Vo Antiohija, u~enicite, i toa za prvpat, bea nare~eni hristijani". I terminot "Katoli~ka crkva" za prvpat bil spomnat od eden `itel od Antiohija. Stanuva zbor za eden od najpoznatite ranohristijanski dejci, po ime sveti Ignat, koj bil roden vo Antiohija. Toj bil eden od trojcata apostolski oci koi dejstvuvale vo prviot i vo vtoriot vek i koi bile smetani za direktni naslednici na dvanaesette apostoli. Sveti Ignat ostavil zna~ajni dela za hristijanskata nauka. Toj bil i episkop na Antiohija. Svoite dela gi pi{uval na jazikot koine, {to pretstavuva mo{ne silna indicija za negovoto makedonsko poteklo. Za Sveti Ignat e interesno deka za prvpat vo istorijata go upotrebil terminot "Katoli~ka crkva", {to do denes ostanal kako naziv za edna od najgolemite crkovni zaednici vo svetot. Sveti Ignat e zna~aen i po toa {to toj go potenciral ra|aweto na Isus od majka devica. Vo negovata biografija, vo CD enciklopedijata ( Encarta, naslov: Ignatius of Antioch, Saint) vo vrska so ova ~itame:"Toj (Sveti Ignat, z.m.) bil prviot hristijanski pisatel koj go potenciral devi~inoto ra|awe i koj go upotrebil terminot 'Katoli~ka Crkva', kako zaedni~ki termin za vernicite". Vo istata enciklopedija vo poglavieto za Katoli~kata crkva, ~itame: "Terminot 'katolik'... za prvpat bil spomnat vo pismoto {to Sveti Ignat od Antiohija im go ispratil na smirnencite nekade okolu 110 godina po Hrista". Inaku, Sveti Ignat ma~eni~ki go zavr{il svojot `ivot. Od strana na Rimjanite toj bil frlen srede yverovi. Praznuvaweto na Sveti Ignat e popularno i srede dene{nite Makedonci. Vo Makedonija i denes postoi za~uvan naroden obi~aj, posveten na ovoj svetitel, {to se vika Ignat-podignat. Na ovoj praznik postarite lu|e simboli~no im gi vle~at u{ite na decata za da porasnat pove}e. I prvite hristijanski himni od ranohristijanskiot period bile napi{ani tokmu vo gradot Antiohija. (Prodol`uva) |
|