"EDNO PISMO OD LERIN"

Pod gorniot naslov vesnikot ja opi{uva te{kata polo`ba na Makedoncite vo selata na Lerinskata oblast. Sodr`inata na pismoto glasi:

"Dragi bra~ko,

Dolgo vreme razmisluvav dali da vi napi{am za u`asite {to se slu~uvaat kaj nas, no se pla{ev, deka pismoto mo`e da bide otvoreno i zatoa zadocniv da vi napi{am.

Vie znaete deka vo selata od 20 ~asot, {tom po~ne da bie kambanata, zna~i deka starite ma`i treba da odat vo ve~ernite u~ili{ta za izu~uvawe na gr~kiot jazik. Ma`ite se krijat i ka`uvaat deka ne se vo seloto. @enite pla~at i ne sakaat da odat vo u~ili{teto ka`uvaj}i: "Neka n# zakolat, no nie na stari godini nema da se u~ime na tu| jazik".

Vo seloto Konomladi, Kostursko, preku no} zalepeni se apeli na makedonski jazik na istoto mesto kade {to vlastite gi lepeea apelite "da ne se govori makedonski". Me|utoa, selanite bea odlu~ni: "Ne }e mo`ete da go zamol~ite makedonskoto naselenie, kako {to toa ne mo`ea ni Turcite".

Sinovite na Kota (se misli na izrodeniot Makedonec kapetan Kota s. Ruqa b.m.) bea pritvoreni. Edniot od niv e advokat, a drugiot notar vo Lerin. Dvajcata bea pritvoreni, bez ogled na toa {to nivniot tatko be{e najgolemiot grkoman i umre za Grcija. Najgolemite grkomani vo Lerin, Sapunxievi, isto taka bea pritvoreni zatoa {to zboruvaa makedonski. Diktaturata ne prave{e razlika. [to si, Makedonec? - ajde vo zatvor, ili govori samo na gr~ki jazik!

Od voveduvaweto na diktaturata (taa e vovedena na 4 avgust 1936 godina b.m.) do denes selanite ne odat na pazar.Tie se snabduvaat samo so tie prehranbeni artikli {to gi ima vo selskite prodavnici. Makedonskite gradovi propadnaa, skapotijata s# pove}e raste, bidej}i Makedoncite go bojkotiraat gradot i ne kupuvaat od nivnite prodavnici. Gradskite trgovci ispratija delegacija vo Atina. Me|utoa, site nivni zalo`bi ministerstvoto gi odbi.

Gradot Ko`ani isprati svoja delegacija, mislej}i deka tie govorat na gr~ki jazik. Vladata }e gi zadovoli nivnite barawa, no i tie dobija negativen odgovor kako i lerinskata delegacija. (Smislata na baraweto na dvete delegacii be{e da ne se progonuvaat selanite {to zboruvaat na makedonski jazik b.m.). Denes gradot Ko`ani kade {to se govori gr~kiot jazik, a vo okolinata makedonskiot, ko`anskite trgovci gi posetija selata i go povikuvaa naselenieto da govori na makedonski jazik i da go posetuva pazarot i ne se sprotivstavuvaa tie (selanite - b.m) da govorat na svojot maj~in jazik. Isto taka, da se povede borba protiv ovoj zlostorni~ki zakon (se misli na zabranata na makedonskiot jazik - b.m) i diktatorite na atinskite xelati za izvojuvawe na samostojna i nezavisna slobodna Makedonija".

Pismoto zavr{uva so slednite zborovi: "Bra~ko, nemoj da ka`uva{ od kade e i koj go napi{a ova pismo, a samo toa da & go ka`e{ na makedonskata emigracija, da se naredi i organizira vo edna mo}na makedonska organizacija i zaedno so celiot progresiven svet da protestira protiv u`asite {to se pravat vo mnogu nastradanata Makedonija pod gr~ka vlast".